VSRS Sodba VIII Ips 19/2017

Jedro

Odpoved pogodbe o zaposlitvi začne učinkovati z vročitvijo, kar za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni, da z dnem vročitve začne teči odpovedni rok. Pogoji varstva pred odpovedjo pa se presojajo po stanju na dan podaje odpovedi.

Neupoštevanje stališča sindikata nima za posledico nezakonitosti odpovedi, saj lahko delodajalec kljub negativnemu mnenju sindikata pogodbo o zaposlitvi odpove.

Tožena stranka je pri odločanju o tem, komu bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi, uporabila kriterij delovne uspešnosti. Ker je tožnica v primerjavi z ostalimi zaposlenimi prejela najnižjo oceno, ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi. Da kriterij starosti ni bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi kaže tudi dejstvo, da so bile tožničine sodelavke v oddelku približno enake starosti kot tožnica, to je od 49 do 54 let.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 1. 5. 2015 in za ugotovitev, da delovno razmerje tožnici pri toženi stranki ni prenehalo dne 1. 5. 2015, ampak še vedno traja. Posledično je zavrnilo tudi zahtevek za reintegracijo in reparacijo. Presodilo je, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega odpovednega razloga iz prve alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1 Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji), in sicer da je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni ocenilo dokazov, ki bi kazali na to, da je tožena stranka vedela, da je tožnica od 20. 4. 2015 do 15. 5. 2015 v bolniškem staležu in zato nesposobna dvigniti pošto zaradi bolezni. Kljub temu ji je bilo dne 23. 4. 2015 v poštnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki s pozivom in ji je bila nato odpoved vročena s fikcijo. S tem je tožena stranka preprečila, da bi bila tožnica od 3. 5. 2015 dalje zaščitena delavka v smislu 114. člena ZDR-1. Sodišče druge stopnje je zmotno štelo, da je pomemben datum izdaje odpovedi in ne datum njene vročitve. Odpoved namreč učinkuje z vročitvijo. Presoja, da niso bili podani diskriminatorni razlogi za odpoved, pomeni zmotno uporabo materialnega prava. Starost tožnice in dejstvo, da bi v kratkem času postala zaščitena delavka, sta bila razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Poslovni razlog je bil zgolj navidezen in tožena stranka ni dokazala njegove utemeljenosti. Tožena stranka ne bi smela podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred prejemom mnenja sindikata; drugačno stališče sodišča pomeni zmotno uporabo 86. člena ZDR-1.

4. Dopolnitve revizije, ki jo je tožnica vložila dne 30. 3. 2017 Vrhovno sodišče ni upoštevalo, ker je bila vložena po poteku roka iz 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji).

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu referent spremljave I v Oddelku za izvršbe. Tožena stranka ji je dne 17. 4. 2015 vročila obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dne 21. 4. 2015 pa redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker je bila tožnica v bolniškem staležu, ji odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bilo mogoče vročiti osebno v prostorih delodajalca. Zato ji je tožena stranka odpoved vročala s priporočeno pošiljko s povratnico dne 22. 4. 2015. Ker vročitev priporočene pošiljke ni bila uspešna in tožnica tudi v 15-dnevnem roku pošiljke ni prevzela, je bila dne 8. 5. 2015 vrnjena pošiljatelju. Zato je tožena stranka glede na četrti odstavek 88. člena ZDR-1¹ vročitev štela za opravljeno 1. 5. 2015, torej po poteku 8 dni od dneva prvega poskusa vročitve.

9. Revizija neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev in zmotno uporabo materialnega prava. Dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje je, da se je tožnica z vsebino obravnavane odpovedi seznanila 1. 6. 2015 in da zaradi tega sodnega varstva ni zamudila. Dejstvo, ali je bila na dan 1. 5. 2015 zdravstveno sposobna dvigniti pošiljko, torej ni odločilno, zato z neizvedbo dokazov v zvezi s tem sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve. Kljub ugotovitvi, da se je tožnica z vsebino obravnavane odpovedi seznanila 1. 6. 2015 in se torej vročanje po četrtem odstavku 88. člena ZDR-1 ni upoštevalo, tožnica niti v pritožbi niti v reviziji ni izpostavila vprašanja pravilnosti datuma prenehanja delovnega razmerja, pač pa vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katero pravilno navaja, da začne učinkovati z vročitvijo, povezuje le s trditvijo, da je na dan vročitve uživala status delavke pred upokojitvijo in v zvezi s tem varstvo po 114. členu ZDR-1, kar pa je zmotno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi res začne učinkovati z vročitvijo, kar za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni, da z dnem vročitve začne teči odpovedni rok. Pogoji varstva pred odpovedjo pa se presojajo po stanju na dan podaje odpovedi. Ker je bila odpoved podana 21. 4. 2015, tega dne pa tožnica ni imela statusa delavke pred upokojitvijo po 114. členu ZDR-1, je presoja sodišča druge stopnje, da varstva pred odpovedjo ni uživala, pravilna.

10. Revizija je neutemeljena tudi glede obstoja odpovednega razloga. V obrazložitvi odpovedi je tožena stranka navedla, da mora zaradi prejete državne pomoči izvajati načrt prestrukturiranja, ki ga je potrdila Evropska komisija. Iz načrta izhajajo zaveze, da je dolžna zniževati stroške - tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih. Organizacijski razlog se nanaša na modernizacijo poslovnih procesov pri toženi stranki (npr. elektronska oblika sklepov o izvršbi, digitalizacija podatkov), zaradi česar se je obseg poslovanja s papirnato pošto zmanjšal. Zato se je odločila zmanjšati število zaposlenih v Oddelku izvršb za dve delavki in za sodelovanje z zunanjim izvajalcem. Zaradi navedenega poslovnega razloga je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela referent spremljave pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišči nižje stopnje sta ob teh dejstvih pravilno presodili, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Revizijske navedbe o izkušnjah tožnice glede elektronskega poslovanja in o tem, da bi tožena stranka lahko uporabila notranji kader namesto zunanjega izvajalca, na drugačno presojo ne morejo vplivati. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je odločitev o prenosu dela delovnega procesa na zunanje izvajalce v pristojnosti delodajalca, v katero sodišče praviloma ne posega, razen če bi šlo za zlorabo, ki pa je tožnica niti ne zatrjuje.

11. Neutemeljen je tudi očitek, da je tožena stranka postopala v nasprotju z določbo 86. člena ZDR-1, ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi podala, preden je sindikat bančništva Slovenije podal mnenje o nameravani odpovedi. Tožena stranka je postopala v skladu z določbo 86. člena ZDR-1 in na zahtevo tožnice o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestila sindikat bančništva Slovenije. Sindikat je sicer nasprotoval nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar potem, ko je tožena stranka tožnici že podala odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je prejela obvestilo o nameravani odpovedi 17. 4. 2015. Odpoved je bila podana 21. 4. 2015, tožnica pa je šele 22. 4. 2015 zahtevala, da se o nameravani odpovedi obvesti sindikat, čemur je tožena stranka, čeprav je bila odpoved že podana, sledila. V zakonu ni določen rok, v katerem bi moral delodajalec čakati na zahtevo delavca, zato odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je podana pred zahtevo delavca, ni nezakonita. Tudi neupoštevanje stališča sindikata nima za posledico nezakonitosti odpovedi, saj lahko delodajalec kljub negativnemu mnenju sindikata pogodbo o zaposlitvi odpove (četrti odstavek 86. člena ZDR-1).

12. Neutemeljen je tudi očitek o diskriminatornem ravnanju tožene stranke. Po prepričanju tožnice ji je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi samo zato, ker bi v roku desetih dni pridobila status starejše delavke in uživala zaščito pred odpovedjo v smislu določbe 114. člena ZDR-1.

13. Po deveti alineji 90. člena ZDR-1 se kot neutemeljeni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi med drugim šteje tudi starost. Dokazno breme za zakonitost odpovedi je na strani delodajalca (84. člen ZDR-1). Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižje stopnje izhaja, da je bilo na delovnem mestu referent spremljave zaposlenih 13 delavcev. Izmed teh je bila tožnica med petimi, ki so opravljali vnos sklepov o izvršbi in razporejanje prilivov. Ker se je zaradi optimizacije in elektronskega vnašanja sklepov o izvršbi obseg poslovanja v Oddelku za izvršbe bistveno zmanjšal, je prenehala potreba po delu najmanj dveh delavcev. Tožena stranka je pri odločanju o tem, komu bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi, uporabila kriterij delovne uspešnosti. Ker je tožnica v primerjavi z ostalimi zaposlenimi prejela najnižjo oceno, ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi. Da kriterij starosti ni bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi kaže tudi dejstvo, da so bile tožničine sodelavke v oddelku približno enake starosti kot tožnica, to je od 49 do 54 let. Navedeno pomeni, da je tožena stranka, poleg obstoja poslovnega razloga, dokazala tudi, da tožnici ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz diskriminatornega razloga.

14. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

15. Ker gre v zvezi z zahtevkom, o katerem je bilo odločeno, za spor o prenehanju delovnega razmerja, v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

-------------------------------
¹ Ustavno sodišče je v odločbi U-I-200/2015 z dne 16. 3. 2017 razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 in odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju, vendar navedena razveljavitev v obravnavanem primeru na odločitev o reviziji ne vpliva.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 211/2016
• VSRS sodba VIII Ips 207/2014
• VSRS Sodba in sklep VIII Ips 48/2019