VSRS Sodba VIII Ips 26/2017

Jedro

Če sodni izvedenec lahko poda svoje mnenje na podlagi medicinske dokumentacije, osebni pregled ni potreben.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je v odločbi tožene stranke z dne 13. 3. 2012 dodalo omejitev "brez vožnje v poklicne namene". Zavrnilo je tožnikov zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Tožena stranka je sicer v odločbah z dne 30. 11. 2011 in 13. 3. 2012 pri tožniku ugotovila invalidnost III. kategorije in mu z delovnimi omejitvami priznala pravico do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno. V ponovljenem postopku je v skladu z napotkom Vrhovnega sodišča iz sklepa VIII Ips 117/2015 z dne 10. 11. 2015 postavilo izvedenko medicine dela. Ta je na podlagi zdravstvene dokumentacije pripravila pisno mnenje, ki ga je obrazložila še na zaslišanju na glavni obravnavi. Osebnega pregleda tožnika ni opravila, saj je ocenila, da na ta način konec leta 2015 ne bi mogla podati mnenja glede tožnikovega stanja do 13. 3. 2012. Sodišče je zavrnilo tožnikov predlog za postavitev drugega izvedenca (specialista ortopeda).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da bi izvedenka morala opraviti osebni pregled, kot ga je opravila invalidska komisija II. stopnje, ki je ugotovila drugačne omejitve kot pred tem invalidska komisija I. stopnje in se pri tem oprla predvsem na osebni pregled. Ta se v podobnih primerih običajno opravi. Tudi osebni pregled s strani invalidske komisije leta 2012 je bil opravljen štiri leta po poškodbi. Izvedenec ortopedije bi znal najbolje preiskati tožnikove možnosti glede preostale delovne zmožnosti, saj ima tožnik težave s kolenom. Predlog za postavitev izvedenca je bil zato nezakonito zavrnjen. Sodišče ni ustrezno obrazložilo, kako bi lahko tožnik ob ugotovljenih zdravstvenih težavah in omejitvah sploh še opravljal pridobitno delo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Neutemeljen je revizijski očitek o bistveni kršitvi določbe pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlog tožnika za postavitev novega izvedenca medicinske stroke je bil po presoji Vrhovnega sodišča pravilno zavrnjen. V predhodnem postopku je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbi sodišč nižjih stopenj, ker ni bil postavljen izvedenec kljub razhajanju v mnenjih invalidskih komisij glede pravno pomembnih dejstev, s čimer je tožnik poskušal dokazati svoje trditve o invalidnosti I. kategorije (dokazovanje tega nasprotnega dejstva glede na ugotovitve tožene stranke pa mu je bilo z zavrnitvijo dokaznega predloga onemogočeno). V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje to pomanjkljivost odpravilo in postavilo izvedenko medicine dela. Izvedenka je pripravila pisno mnenje, ki ga je glede na pripombe tožnika, ustno pojasnila še na glavni obravnavi, na kateri je imel tožnik možnost postavljati izvedenki vprašanja. S tem je bila tožniku primerno omogočeno izvrševanje njegove ustavne pravice do izjave in obravnavanja.

7. Revizija ne izpostavi procesne pomanjkljivosti, ki bi v obravnavni zadevi glede podajanja izvedenskega mnenja lahko prerasla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Tožnik je začel izpostavljati vprašljivost specialnosti znanja izvedenke medicine dela šele potem, ko je prejel zanj neugodno mnenje. Zgolj nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca ne utemeljuje postavitve drugega izvedenca oziroma dopolnitve izvedenskega mnenja. Dejstvo, da je bil v invalidski komisiji II. stopnje tudi ortoped, ne predpostavlja, da bi moral biti izvedenec iste specialnosti postavljen tudi v sodnem postopku. Izvedenec medicine dela je medicinski strokovnjak, ki lahko najbolj kompetentno oceni vpliv zavarovančevega zdravstvenega stanja na preostalo delovno zmožnost.

8. Sodišče je v ponovljenem postopku s pomočjo izvedenke preverjalo pravilnost ugotovitev tožene stranke in njenih invalidskih komisij o nastanku III. kategorije invalidnosti oziroma upravičenost zavzemanja tožnika za priznanje I. kategorije invalidnosti. Izvedenka je svoje mnenje oprla na medicinsko dokumentacijo, ki obsega obdobje do izdaje dokončne odločbe. Tožnika ni osebno pregledala. Pojasnila je, da z osebnim pregledom ne bi mogla ugotavljati relevantnega stanja ob nastanku invalidnosti (tj. s 12. 10. 2011, ko je bilo podano mnenje invalidske komisije I. stopnje).

9. Izvedenka je podala mnenje glede na medicinsko dokumentacijo, ki je nastala v času zdravljenja in invalidskega postopka in ki je odražala tožnikovo takratno zdravstveno stanje. Čeprav je invalidska komisija II. stopnje ob osebnem pregledu ugotovila nekoliko drugačne omejitve kot invalidska komisija I. stopnje, to ne pomeni, da mora tudi drug strokovnjak z medicinskega področja uporabiti enak pristop. Če sodni izvedenec lahko poda svoje mnenje na podlagi medicinske dokumentacije, osebni pregled ni potreben. Sklicevanje na druge podobne invalidske postopke, kjer so bili opravljeni osebni pregledi, prav tako ne pomeni, da bi morala izvedenka tudi v tem primeru opraviti osebni pregled. Vprašanje, na katerega je morala izvedenka odgovoriti, je bilo, kakšno je bilo tožnikovo zdravstveno stanje ob nastanku invalidnosti (kot ga je ugotovila tožena stranka). Nanj je lahko odgovorilo na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije. Dejansko stanje, ugotovljeno na osebnem pregledu, ki je opravljen po dokončni odločbi, ne more predstavljati podlage za odločitev, kar je pojasnilo že sodišče druge stopnje. Kaj konkretno bi lahko bilo ugotovljeno z osebnim pregledom, oziroma o čem je medicinska dokumentacija npr. pomanjkljiva, revizija zaradi splošnosti navedb o postopanju strokovnih organov v podobnih primerih ne pojasni.

10. Očitek o neobrazloženosti izpodbijane sodbe v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je neutemeljen. Sodišči sta pojasnili svojo odločitev na način, da se jo da preizkusiti. Obrazložili sta, kako sta ugotovili obseg tožnikove invalidnosti in omejitve za opravljanje dela. Utemeljitev ustreznosti izvedenskega mnenja in zavrnitve postavitve novega izvedenca pa toliko bolj vsebuje razloge, zakaj izvedenskega mnenja že postavljenega izvedenca ni bilo treba dopolnjevati.

11. Revizija uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava, vendar vsebinskih materialnopravnih razlogov ne navede. Predvsem se ne strinja z dejstvi, ki so privedli do ugotovitve invalidnosti III. kategorije, ker želi ugotovitev invalidnosti I. kategorije. Izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja pa predstavlja nedovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 64/2011
• VDSS sklep Psp 170/2015
• VDSS sklep Psp 219/2015