<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep X Ips 101/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:X.IPS.101.2017
Evidenčna številka:VS00000707
Datum odločbe:24.05.2017
Opravilna številka II.stopnje:UPRS Sodba I U 851/2016
Datum odločbe II.stopnje:14.02.2017
Senat:Peter Golob (preds.), mag. Tatjana Steinman (poroč.), Brigita Domjan Pavlin
Področje:UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - stranski udeleženec - pravna korist - zelo hude posledice niso izkazane

Jedro

Odgovor na izpostavljeno vprašanje izhaja že iz besedila prvega, drugega in četrtega odstavka 43. člena ZUP in iz ustaljene sodne prakse. Stranski udeleženec v upravnem postopku svoje pravne koristi varuje tako, da opozarja na izpolnitev zakonskih pogojev za izdajo upravnega akta, ki se nanašajo na njegov pravni položaj in zaradi kršitve katerih bi bil ta lahko prizadet. To pomeni, da je materialni predpis tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku. Osebne koristi vodij raziskovalnih projektov pa očitno ne temeljijo na materialnopravnih predpisih, ki so podlaga za odločanje v tej upravni zadevi, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev prijaviteljevega programa (ki je stranka v postopku) za pridobitev sredstev na podlagi javnega poziva in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se nanj prijavili. Očitno je torej, da izvajalci prijavljenih programov (vključno z njihovimi vodji) z zatrjevanjem svojih osebnih materialnih koristi in možnostjo raziskovalnih dosežkov, ki naj bi jih omogočilo izvajanje konkretnega programa, na takšni pravni podlagi v tej upravni zadevi ne morejo uspešno izkaz(ov)ati obstoja svoje pravne koristi.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke, št. 6316-5/2014-972 z dne 25. 5. 2016, s katerim je bil zavržen ugovor tožeče stranke (kot vodje programa) zoper tam navedeno obvestilo (o zavrnitvi prijave Univerze A. na javni poziv za predložitev raziskovalnih programov za naslednje obdobje financiranja).

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se neko pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.1

6. V obravnavani zadevi je revident kot vodja raziskovalnega programa, s katerim je prijaviteljica (Univerza A.) kandidirala na javni poziv za financiranje, vložil ugovor zoper obvestilo tožene stranke o zavrnitvi prijave in v njem predlagal, "da se mu dodeli status stranke in da se mu pošlje pisni odpravek odločitve o ugovoru, saj bo z njo poseženo v njegovo pravico in pravni korist". Z izpodbijano sodbo pa je sodišče prve stopnje zavrnilo njegovo tožbo zoper odločitev tožene stranke o zavrženju ugovora. Revident kot pomembno izpostavlja vprašanje, "ali ima vodja raziskovalnega projekta status stranke ali stranskega udeleženca v postopku pridobitve projekta oz. prijave in (ne)izbora projekta pri ARRS".

7. S tem vprašanjem ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odgovor nanj namreč izhaja že iz besedila prvega, drugega in četrtega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in iz ustaljene sodne prakse. Pri tem je bistveno, da stranski udeleženec v postopku, ki se vodi na zahtevo tretjega (kot v konkretnem primeru na podlagi prijave Univerze na Primorskem, ki je zato stranka v smislu prvega odstavka 42. člena ZUP2 ), varuje le svojo pravno korist (prvi odstavek 43. člena ZUP), ki je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek istega člena). Vrhovno sodišče je že pojasnilo (npr. v sklepu X Ips 156/2014 z dne 15. 3. 2016), da stranski udeleženec v upravnem postopku svoje pravne koristi varuje tako, da opozarja na izpolnitev zakonskih pogojev za izdajo upravnega akta, ki se nanašajo na njegov pravni položaj in zaradi kršitve katerih bi bil ta lahko prizadet. To pomeni, da je materialni predpis tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku.3

8. Osebne koristi vodij raziskovalnih projektov pa očitno ne temeljijo na materialnopravnih predpisih, ki so podlaga za odločanje v tej upravni zadevi, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev prijaviteljevega programa (ki je stranka v postopku) za pridobitev sredstev na podlagi javnega poziva in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se nanj prijavili. Očitno je torej, da izvajalci prijavljenih programov (vključno z njihovimi vodji) z zatrjevanjem svojih osebnih materialnih koristi in možnostjo raziskovalnih dosežkov, ki naj bi jih omogočilo izvajanje konkretnega programa, na takšni pravni podlagi v tej upravni zadevi ne morejo uspešno izkaz(ov)ati obstoja svoje pravne koristi.4

9. Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).

10. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revident pa s svojimi splošnimi navedbami (da če mu ne bo priznan status stranke oz. stranskega udeleženca oz. projekt ne bo pridobljen, ne bo to samo negativno vplivalo na materialne koristi tožnika, ampak tudi na njegove raziskovalne dosežke, saj ne bo mogel raziskovati na konkretnem projektu in ga voditi, kar pomeni tudi nezmožnost pridobitve nadaljnjih referenc) izpolnjevanja tega pogoja v obravnavani zadevi ni izkazal.

11. Vrhovno sodišče je revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
1 Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 in drugi.
2 Ta določa, da je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična in pravna oseba zasebnega javnega prava, na katero zahteve je začet postopek ali zoper katero teče postopek.
3 Glede opredelitve pravne koristi glej Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Janez Breznik in drugi, GV Založba, str. 178 in nasl.
4 Smiselno taka razlaga izhaja tudi iz sklepa VS RS I Up 27/2016 z dne 20. 4. 2016, ki se nanaša prav na revidenta.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 83, 83/2-2, 83/2-3
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 42, 42/1, 43

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMjgw