<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep X Ips 237/2015

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:X.IPS.237.2015
Evidenčna številka:VS00000767
Datum odločbe:17.05.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Novi Gorici) III U 376/2014
Datum odločbe II.stopnje:22.05.2015
Senat:dr. Erik Kerševan (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), Peter Golob
Področje:DAVKI - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pomembno pravno vprašanje - nezazidano stavbno zemljišče - hudournik

Jedro

Revident z vprašanjem, ali je kot lastnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (zmanjšanega za površino jarka-hudournika), za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom gradnja dopustna in je komunalno opremljeno, saj je to v nasprotju z osnovnim namenom, da se nadomestilo plačuje za uporabo stavbnega zemljišča in ne za neuporabo, ker po njegovem mnenju gradnja na njem ni možna, zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Koper, št. DT 4224-6985/2012-19 (06-1301-00) z dne 27. 3. 2014, s katero je bilo tožeči stranki za leto 2012 odmerjeno nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča v znesku 251,01 EUR. Ugotovljeno je bilo, da je po odpravljeni odločbi že plačan znesek 291,68 EUR, zato se razlika tožeči stranki vrne. Odločeno je bilo še, da se v primeru, da je zavezancu za davek potekel rok za plačilo drugih davkov, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila (2. točka izreka), ter o nesuspenzivnosti pritožbe in stroških postopka (3. in 4. točka izreka). Pritožbo zoper upravni akt prve stopnje je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. DT-499-13-507/2014-2 z dne 20. 11. 2014.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Kot pomembno pravno vprašanje navede: "ali je tožnik dolžan plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, saj je to v nasprotju z osnovnim namenom nadomestila, ki se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča (in ne za neuporabo!)". Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident z vprašanjem, ali je kot lastnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (zmanjšanega za površino jarka-hudournika, ker ta predstavlja vodno površino), saj je to v nasprotju z osnovnim namenom, da se nadomestilo plačuje za uporabo stavbnega zemljišča in ne za neuporabo, teh zahtev ni izpolnil. Prav tako ne s svojo razlago, da v skladu z Zakonom o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) zemljišče sicer izpolnjuje pogoje za nezazidano stavbno zemljišče (in taki kategorizaciji predmetnega zemljišča revident ne nasprotuje), za katero je z izvedbenim prostorskim aktom gradnja dopustna in je komunalno opremljeno (zagotovljena je oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov in dostop na javno cesto) ter v relevantnem obdobju ni bilo prizadeto z elementarno nezgodo, vendar po njegovem mnenju gradnja na njem ni možna (dokler se ne reši prostorska ureditev z umestitvijo propustov meteornih vod po pobočju in se odstrani jarek, ki seka zemljišče), zato tudi uporaba ni mogoča.

7. Odgovor na njegovo vprašanje je namreč jasen že na podlagi branja predpisov, prav tako pa ni sprožalo večjih dilem v dosedanji praksi Vrhovnega sodišča. Pravna podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so določbe Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ 1984), Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ 1997) in ZGO-1 ter občinski odloki, ki določajo nahajanje stavbnih zemljišč in višino dajatve z metodo točkovanja posameznih zemljišč. Iz navedenih pravnih podlag izhaja, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje tako za zazidana kot nezazidana stavbna zemljišča. Pri slednjih je odmera pogojena s tem, da ima zemljišče dostop do javnega cestnega omrežja in da je zanj možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.1 Zavezanec za plačilo nadomestila je dejanski lastnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe in objekta oziroma pogodbeno zavezani uporabnik, glede na določbo 62. člena ZSZ/84 torej tisti, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe stavbe, objekta ali zemljišča, ne glede na to, ali nepremičnino uporablja.2 Revidentov ugovor, da je zemljišče zaradi tega, ker po njegovem mnenju gradnja na njem ni mogoča, zanj neuporabno, pa na odločitev o odmeri nadomestila ne more vplivati.3 To vprašanje tako ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8. Glede na navedeno pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
1 Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014.
2 Tako sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 109/012 z dne 5. 6. 2013 in X Ips 1180/2004 z dne 29. 5. 2008.
3 Tako Vrhovno sodišče RS v zadevi X Ips 24/2013 z dne 30. 5. 2013, ko je presodilo, da obstaja obveznost plačila NUSZ za (zazidana stavbna) zemljišča, na katerih je obstajal režim varovalne funkcije za objekt (rezervoar za utekočinjen naftni plin), kar je pomenilo, da tam po varnostnih predpisih ni bilo dopustno graditi objektov, v zadevi X Ips 109/2012 z dne 5. 6. 2013, ko je presojalo, da se NUSZ odmeri kljub temu, da se zemljišča ne uporabljajo v celoti in v delu ne uporabljajo celo leto ter U 1013/1994 z dne 4. 7. 1996, da izdana začasna odredba v denacionalizacijskem postopku ne preprečuje pravne in dejanske možnosti uporabe nepremičnine in zato obstaja obveznost plačila NUSZ. V zadevi X Ips 1180/2004 z dne 29. 5. 2008 pa se po presoji Vrhovnega sodišča RS revident ne more uspešno sklicevati, da ni zavezan za plačilo NUSZ (za zazidano stavbno zemljišče) zaradi nezmožnosti uporabe, ker nepremičnina ni dograjena.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 83, 83/2-2, 89
Zakon o stavbnih zemljiščih (1984) - ZSZ - člen 62
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 218b

Pridruženi dokumenti:*

Opr. št: VSRS Sklep X Ips 27/2016, z dne 17.05.2017, ECLI:SI:VSRS:2017:X.IPS.27.2016

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMjU2