<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 278/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.278.2016
Evidenčna številka:VS00000367
Datum odločbe:09.05.2017
Opravilna številka II.stopnje:VDSS pdp 145/2016
Datum odločbe II.stopnje:23.06.2016
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Marjana Lubinič (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Borut Vukovič, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti

Jedro

Višina ugodnosti, ki jo je omogočil stranki, ob tožnikovem siceršnjem dolgoletnem izpolnjevanju delovnih obveznosti ne dovoljuje pravnega zaključka, da stranki nista mogli nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 1. 2015. Posledično je ugodilo reparacijskemu zahtevku do vključno 22. 10. 2015, ko je sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi. Toženi stranki je naložilo v plačilo deset bruto plač denarnega povračila. Ugotovilo je, da je tožnik dne 6. 10. 2014 posegel v nezaključen račun in stranki sam plačal pijačo v višini 2 EUR. Dne 8. 10. 2014 pa je skeniral kodo svoje petrol kartice in stranki s tem omogočil popust v višini 0,59 EUR. Tožena stranka mu je zato podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbah 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji). Presodilo je, da tožnikova ravnanja z dne 6. 10. 2014 in 8. 10. 2014 sicer predstavljalo kršitev pogodbenih obveznosti zaradi kršenja navodil tožene stranke, vendar teža kršitev ne ustreza standardu hujše kršitve po določbi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen. Poleg tega ni dokazano, da stranki glede na naravo kršitve ne bi mogli nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (prvi odstavke 109. člena ZDR-1).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožnik delal na delovnem mestu prodajalca, na katerem mora v skladu s sodno prakso izkazati visoko skrbnost pri izdajanju računov in poslovanju z denarjem. Tožena stranka je z okrožnico opozorila, da je nepravilno ravnanje s petrol kartico lahko sankcionirano z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zaupanje med strankama je bilo porušeno do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ni bilo več mogoče. Sodišču očita zmotno uporabo določbe 118. člena ZDR-1 o denarnem povračilu zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Tožnik je na vrhuncu delovnih moči, delo prodajalca pa se v različnih panogah ne razlikuje, zato ima vsaj povprečne zaposlitvene zmožnosti. V izpodbijani sodbi naj bi bilo nasprotje med odločilnimi dejstvi glede možnosti nadaljevanja delovnega razmerja. Meni tudi, da sodba ni bila primerno obrazložena.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija izpodbijani sodbi neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in ni protislovna. Presoja o teži kršitev in izpolnjevanju pogoja za izredno odpoved po prvem odstavku 109. člena ZDR-1 nima za podlago istega zakonskega dejanskega stanu kot uporaba 118. člena ZDR-1. Določba 118. člena ZDR-1 upošteva širše okoliščine, podane ob in po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki kljub ugotovljeni nezakonitosti onemogočajo nadaljnje izvrševanje (nezakonito) odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Zato ni nasprotja v razlogih sodbe, če sodišče na eni strani zaključi, da ni pogojev za izredno odpoved, na drugi strani pa, da interesi strank narekujejo, da se pogodbeno razmerje s sodbo kljub temu razveže. Sodišči nižjih stopenj sta obrazložili, zakaj menita, da sta tožnikovi kršitvi manjše teže (do za toženo stranko večjih neugodnih posledic ni prišlo ? česar tudi ni trdila), in nista sledili izhodišču tožene stranke, po katerem bi (vsakršno) kršenje navodil pri ravnanju s petrol kartico privedlo do izredne odpovedi. Sicer pa tožena stranka v tem delu dejansko nasprotuje materialnopravni presoji.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Tožnik je pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas opravljal delo prodajalca. Dne 6. 10. 2014 stranki ni izdal in izročil računa, temveč je po njenem odhodu posegel v še neizdan račun in izdal poseben račun za prodajo goriva, za pijačo v vrednosti 2 EUR pa je izdal nov račun in ga poravnal s svojo petrol kartico. Dne 8. 10. 2014 je stranka plačala pijačo, ki je bila sicer vredna 1 EUR, tožnik pa ji je s svojo petrol kartico omogočil popust v višini 0,59 EUR. Zaradi teh dveh ravnanj mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razlogov po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

10. Revizija zmotno izhaja iz prepričanja, da sta sodišči nižjih stopenj tožnikova ravnanja pravno presodila kot kazniva v skladu z določbo 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izrecne opredelitve sodišč o tem ni, iz ugotovljenega dejanskega stanja pa očitno izhaja, da tožnikova dejanja ne vsebujejo znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po določbi 235. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 55/2008 in naslednji).

11. Revizija neutemeljeno izpodbija presojo o pogoju za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 v zvezi s težo in naravo tožnikovih kršitev po določbi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Resda je tožena stranka delavce z okrožnico opozorila na spoštovanje notranjih pravil o ravnanju s petrol kartico in na možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru kršitve teh pravil. Vendar tožnik v času 20-letne zaposlitve ni kršil pogodbenih obveznosti, narava in teža njegovih kršitev pa ni primerljiva s kršitvami delavcev, ki jih je Vrhovno sodišče v podobnih primerih že presojalo. V zadevah VIII Ips 190/2013 z dne 10. 12. 2013 in VIII Ips 199/2013 z dne 24. 3. 2014, ki jih navaja revizija, je zaradi neizdaje računov obstajal utemeljen sum oškodovanja tožene stranke, čeprav sama prisvojitev s strani odpuščenih delavcev ni bila določno ugotovljena. V tej zadevi pa tovrstno oškodovanje ni vsebovano v tožnikovih kršitvah. Računi so ustrezali resničnim poslovnim dogodkom; le tožnikovo podeljevanje ugodnosti strankam je bilo v nasprotju s pravili tožene stranke. Niso pa bili huje kršeni prisilni predpisi, niti pri tožniku ni obstajal sum pridobitve protipravne premoženjske koristi. Višina ugodnosti, ki jo je omogočil stranki, ob tožnikovem siceršnjem dolgoletnem izpolnjevanju delovnih obveznosti tudi ne dovoljuje pravnega zaključka, da stranki nista mogli nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Zato je bila izredna odpoved nezakonita.

12. Po presoji revizijskega sodišča je denarno povračilo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča odmerjeno v skladu z določbo 118. člena ZDR-1 in ustrezno določeno v višini 10 bruto plač. Po določbi drugega odstavka 118. člena ZDR-1 sodišče določi višino denarnega povračila glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja. Tožnik je pri toženi stranki in njenih prednikih delal 20 let brez kršitev delovnih obveznosti, odpoved pa je prejel zaradi prestrogega razumevanja narave kršitve obveznosti. V sodnem sporu mu je bilo prisojeno nadomestilo plače za devet mesecev do prenehanja delovnega razmerja, kar glede na trajanje delovnih sporov ne predstavlja nadpovprečnega nadomestila. V okviru višine je bila tudi pravilno upoštevana njegova starost (44 let ob odpovedi) in izobrazba prodajalca. Če bi bile njegove zaposlitvene možnosti dejansko manjše, bi bil upravičen do višjega povračila. Višina povračila pa je odvisna od celostne presoje pravno pomembnih okoliščin iz 118. člena ZDR-1, ki sta jo sodišči nižjih stopenj izvedli pravilno.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 118

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMjUx