VSRS Sklep I R 23/2016

Jedro

Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča nedvomno podan, kadar je sodnik pristojnega sodišča stranka v postopku.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Celju, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi, Vrhovnemu sodišču na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da mu je tožnik 6. 7. 2015 posredoval vlogo, naperjeno zoper A. A., zaposlenega na tem sodišču, naslovljeno s "Tožba". Iz postopka dopolnitve te vloge izhaja, da gre za uveljavljanje plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi tožniku nastala zaradi namerne izgube tožbe, ki jo je v letu 2008 vložil zoper policijo. Vloga, ki jo je sodišče najprej vodilo pod opr. št. R 495/2015, je bila vpisana v P vpisnik in se od takrat dalje obravnava kot popolna tožba. Pristojno sodišče ocenjuje, da so podani tehtni razlogi, zaradi katerih bi bilo lahko omajano zaupanje tožnika in javnosti v njegovo nepristranskost. Toženec je bil namreč v času očitanega dejanja - onemogočanja vodenja določenega postopka, ki ga tožnik vzročno povezuje z nastalo mu škodo, predsednik stvarno in krajevno pristojnega sodišča, sedaj pa je sodnik na njegovem kazenskem oddelku. Kot predsednik je z vidika pooblastil vodenja sodišča sodeloval z vsemi sodniki pravdnega oddelka, s katerimi se še vedno vsakodnevno srečuje. Če bi to zadevo obravnavalo Okrožno sodišče v Celju, bi bil porušen videz objektivne nepristranskosti.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Delegacija pristojnosti pa je tudi pomemben procesni institut za zagotavljanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja, ki obsega tako nepristransko sojenje sodnika v konkretni zadevi kot tudi varovanje videza nepristranskosti sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh.

4. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča nedvomno podan, kadar je sodnik pristojnega sodišča stranka v postopku.¹ Okoliščina, da je obravnavana tožba vložena zoper sodnika stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Celju kot toženca, bi tudi v konkretnem primeru utegnila pri nasprotni stranki povzročiti dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča, hkrati pa bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Mariboru.

-------------------------------
¹ Primerjaj sklepe I R 101/2013 z dne 5. 9. 2013, I R 50/2014 z dne 29. 5. 2014, I R 86/2014 z dne 18. 9. 2014, I R 83/2015 z dne 9. 7. 2015 idr.

Datum zadnje spremembe:

31.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I R 66/2018
• Sklep I R 168/2009
• Sklep I R 29/2007