VSRS Sodba VIII Ips 241/2016

Jedro

Dejstvo, da delavec ni imel urejenega socialnega zavarovanja, da ni bil prijavljen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni dokaz neobstoja delovnega razmerja in v posledici zavarovalne dobe. Ker je bilo za tožnika ugotovljeno, da so podani vsi elementi delovnega razmerja, je s tem podana podlaga za priznanje pokojninske dobe iz naslova zavarovalne dobe po citiranih določbah TZPZ in ZTPPIZ.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi toženca št. 0419284 z dne 12. 12. 2013 in št. 419284 z dne 22. 4. 2013. Tožniku je priznalo v zavarovalno dobo čas od 1. 9. 1966 do 27. 3. 1967, od 20. 7. 1967 do 30. 4. 1968, od 23. 6. 1972 do 30. 3. 1973 in od 16. 5. 1973 do 2. 10. 1973. Ugotovilo je, da je imelo njegovo delo vse elemente delovnega razmerja, ki so bistveni pri opravljanju kmečkega dela. Tožnik je na podlagi ustnega dogovora na kmetiji delo opravljal stalno, pod nadzorom svojega očeta oziroma po njegovih navodilih, za delo je dobival plačilo.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z ugotovljenim dejanskim stanjem in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in je pritožbo toženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo.

3. Toženec je zoper pravnomočno sodbo vložil revizijo. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Po njegovem mnenju v primeru tožnika ni šlo za delovno razmerje, kot so ga opredeljevali takrat veljavni predpisi. V obdobjih, ko je tožnik opravljal delo na domači kmetiji, je že veljala delovnopravna zakonodaja; obvezne so bile evidence dela, delavec pa je moral biti zavarovan. Zato se lahko v pokojninsko kot zavarovalno dobo všteje določeno obdobje samo pod pogojem, če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in na tej podlagi tudi zavarovan. Za priznanje zavarovalne dobe ne zadostuje le ugotovitev, da je tožnik opravljal delo na domači kmetiji, ter da so podani elementi delovnega razmerja. Zaradi neobstoja zavarovanja se je sodišče neustrezno sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča RS št. VIII Ips 137/2007, saj ne gre za enak primer.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku ( ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) poslana v odgovor tožniku. Ta je vložil odgovor na revizijo, vendar ga Vrhovno sodišče ni upoštevalo, saj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Ta določba ne velja, če ima stranka opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), to za tožnika ni izkazano.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija ni utemeljena.

7. Toženec uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, ker ni izkazano, da je bil tožnik v navedenih obdobjih zavarovan.

8. Materialno pravno ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je tožnik v obdobjih od 1. 9. 1966 do 27. 3. 1967, od 20. 7. 1967 do 30. 4. 1968, od 23. 6. 1972 do 30. 3. 1973 in od 16. 5. 1973 do 20. 10. 1973 delal na domači kmetiji ter da je imelo to delo vse elemente delovnega razmerja. Delo je opravljal pod nadzorom svojega očeta oziroma po njegovih navodilih, za navedeno delo je dobival plačilo, ki je bilo zagotovljeno s hrano in stanovanjem v hiši, del pa v denarju. Delo je opravljal stalno, delal je od jutra do večera, obseg kmetije pa je bil takšen, da je imel stalno delo. Dejavnost na kmetiji je bila vzreja in prodaja govedi in prašičev ter prodaja mleka in drugih kmetijskih pridelkov. Delo se je prilagajalo naravi dela, letnim časom in vremenu. Opravljal ga je po navodilih delodajalca, ki je opravljal nadzor. Pisna pogodba o delovnem razmerju ni bila sklenjena, medsebojne obveznosti so bile dogovorjene ustno.

10. Tožnik uveljavlja priznanje zavarovalne dobe za čas od leta 1966 do leta 1973 s presledki. Pravno podlago zato predstavljata Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (TZPZ, Ur. l. SFRJ, št. 51/64), ki se je uporabljal do 31. 12. 1972 in Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZTPPIZ, Ur. l. SFRJ, št. 35/72 s spremembami). Prvi je v 135. členu določal, da se v zavarovalno dobo všteva čas, ko je bil zavarovanec v delovnem razmerju s polnim delovnim časom kot kmetijski delavec na zasebnih kmetijskih posestvih, in sicer od 1. 1. 1958 dalje. Na podlagi 21. člena tega zakona so bile za starostno pokojnino zavarovane osebe v delovnem razmerju. Drugi je v v 49. členu določal, da se v zavarovalno dobo všteva čas, ki so ga zavarovanci iz 7. člena tega zakona, med njimi delavci, zaposleni najmanj s polovico delovnega časa, prebili po dopolnjenem 15 letu starosti v združenem delu v organizacijah ali na delu pri delodajalcih. Pravno podlago predstavlja tudi Zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih ( Ur. l. SRS št. 41/66), ki v VIII. poglavju vsebuje določbe o delovnih razmerjih kmetijskih delavcev, gospodinjskih pomočnic in drugih delavcev, ki delajo v gospodarstvu oziroma v gospodinjstvu zasebnih delodajalcev. V 35. členu določa možnost prejemka v naravi, to je stanovanje in hrano ter obveznosti delavca med tedenskim počitkom in državnimi prazniki.

11. Delovno razmerje se je v obravnavanem obdobju urejalo s predpisi o delovnih razmerjih, ki zaposlitve niso povezovali s prijavo v zavarovanje. Zavarovalna doba pa se je urejala s predpisi o pokojninskem zavarovanju. TZPZ je določal, da je oseba v delovnem razmerju zavarovanec in ne, da je pogoj za vštevanje obdobij v zavarovalno dobo izkazano zavarovanje. Enako ZTPPIZ. Zavarovanje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, je njegova posledica in ne obratno. Prijava v zavarovanje ne more imeti večje teže od dejanskega opravljanja dela, ki je zakonska podlaga za ureditev zavarovanja. Nosilec obveznosti za prijavo in za ureditev zavarovanja je bil sankcioniran z denarno kaznijo, če prijave ni vložil, ni pa zato delavec izgubil pravic, ki jih je imel na podlagi opravljanja dela oziroma delovnega razmerja. Tudi v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je posledica statusa delavca, ne.

12. Dejstvo, da delavec ni imel urejenega socialnega zavarovanja, da ni bil prijavljen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni dokaz neobstoja delovnega razmerja in v posledici zavarovalne dobe. Stališče toženca, da je za ugotovitev zavarovalne dobe pogoj urejeno zavarovanje, z vloženo prijavo v zavarovanje, bi pomenilo, da v nobenem primeru ni treba ugotavljati zavarovalne dobe. Če je prijava vložena, je tudi zavarovanje urejeno in s tem priznana zavarovalna doba. Ker je bilo za tožnika ugotovljeno, da so podani vsi elementi delovnega razmerja, je s tem podana podlaga za priznanje pokojninske dobe iz naslova zavarovalne dobe po citiranih določbah TZPZ in ZTPPIZ, kar sta pravilno presodili sodišči nižje stopnje.

13. Sodna praksa glede teh vprašanj je ustaljena. Iz nje izhaja, da okoliščina, da za osebo, ki je opravljala delo, ki ima vse elemente delovnega razmerja, ni bila vložena prijava v zavarovanje, nima vpliva na obstoj delovnega razmerja in tudi ne na priznavanje tega časa v zavarovalno dobo¹ .

14. Tožena stranka v reviziji izpostavlja odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 137/2007, ko je tožeča stranka opravljala delo na tuji kmetiji. Ni pomembno, ali delavec opravlja delo na domači ali tuji kmetiji; odločilno je, ali je to delo imelo elemente delovnega razmerja, kar je podlaga za ugotovitev zavarovalne dobe.

15. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Glej odločitve Vrhovnega sodišča VIII Ips 122/96 z dne 11. 2. 1997, VIII Ips 38/2002 z dne 17. 12. 2002 in VIII Ips 137/2007 z dne 18. 11. 2008, VIII Ips 94/2008 z dne 30. 11. 2009, VIII Ips 132/2008 z dne 9. 2. 2010.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 306/2017
• VSRS Sodba VIII Ips 25/2019
• VDSS sklep Psp 454/2015