<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 20/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.20.2017
Evidenčna številka:VS00000521
Datum odločbe:23.05.2017
Opravilna številka II.stopnje:vdss PDP 482/2016
Datum odločbe II.stopnje:13.10.2016
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Borut Vukovič (poroč.), Marjana Lubinič, Karmen Iglič Stroligo, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - uporaba kriterijev - pisna izjava priče - odpoved večjemu številu delavcev

Jedro

V organizacijski enoti, v kateri sta delali tožnici, je prenehala potreba po delu 12 prodajalcev. Pri tem ni šlo za odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1. To pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za ugotavljanje presežnih delavcev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnic za ugotovitev nezakonitosti rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in za ugotovitev, da delovno razmerje tožnicama ni prenehalo temveč še vedno traja, zaradi česar je tožena stranka tožnicama dolžna vzpostaviti delovno razmerje, ju prijaviti v zavarovanje in vpis v matično evidenco ZPIZ, ju pozvati nazaj na delo ter jima priznati vse druge pravice iz naslova delovnega razmerja na podlagi odpovedanih pogodb o zaposlitvi ter jima obračunati bruto plače od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, odvesti davke in prispevke pristojnim zavodom, prvi tožnici od bruto zneska 937,86 EUR, drugi tožnici pa od 929,52 EUR, neto zneske pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov plačati tožnicama. Zahtevek je zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je podan v odpovedi pogodbe o zaposlitvi obrazložen poslovni razlog, ki je ekonomski in organizacijski, zaradi česar je prenehala potreba po njunem delu.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnic in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je druga tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči spregledali določbo 77. člena Kolektivne pogodbe za družbo Mercator (v nadaljevanju Podjetniška kolektivna pogodba), iz katere izhaja, da bi tožena stranka morala primerjati vse medsebojno primerljive in zamenljive sodelavce na ravni celotne organizacije in ne le na ravni organizacijske enote. Sodišče prve stopnje je kot odločilni argument sprejelo nedoseganje planiranih rezultatov, sodišče druge stopnje pa zmanjšan obseg poslovanja zaradi selitve iz dveh etaž v eno. Sodišče druge stopnje je tako brez obravnave drugače ocenilo pred sodiščem prve stopnje izvedene dokaze, s čimer je toženi stranki (pravilno tožnicama) odvzelo pravico do pritožbe, kar pa ne predstavlja le bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč tudi kršitev 25. člena Ustave RS. Sodišče je nepravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu. Niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz 236.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) za uporabo pisnih izjav prič. Na podlagi teh izjav procesno dokazno breme ni moglo preiti na tožnici, zato bi sodišče prve stopnje moralo zaključiti, da tožena stranka ni zmogla dokaznega bremena, ne pa da je svojo odločitev oprlo na izjave prič.

4. Tožena stranke je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija formalno sicer uveljavlja le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, vendar pa po vsebini smiselno uveljavlja tudi obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Z navedbo, da je sodišče druge stopnje tožnici odvzelo možnost pritožbe, ker je brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje kot sodišče prve stopnje, revizija smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar ni res, da sodišče druge stopnje glede zmanjšanja obsega poslovanja zaradi selitve iz dveh etaž v eno ugotavlja dejstva, ki jih ni ugotovilo že sodišče prve stopnje. Iz 11., 12. in 14. točke obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje so razvidne ugotovitve tega sodišča o združevanju oddelkov, zaradi česar je iz 11 oddelkov nastalo 6 oddelkov, in zmanjšanju površine, na kateri se opravlja dejavnost in selitvi iz dveh etaž v eno. Navedeno pomeni, da ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka in da ni bila kršena določba 25. člena Ustave RS o pravici do pravnega sredstva.

7. Revizija nekorektno in netočno povzema stališča obeh sodb, ko navaja, da naj bi sodišče prve stopnje pri presoji obstoja poslovnega razloga zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za odločilno štelo nedoseganje planiranih rezultatov, sodišče druge stopnje pa zmanjšanje obsega poslovanja zaradi selitve iz dveh v eno etažo. Sodišče prve stopnje je pri povzemanju izpovedb prič A. A. in B. B. sicer res povzelo tudi njuno izpovedbo, da enota v kateri sta delali tožnici, ni dosegala plana, vendar je v nadaljevanju povzelo tudi njuno izpovedbo, da se je tožena stranka zaradi negativnih rezultatov poslovanja navedene enote odločila za zmanjšanje obsega dejavnosti in reorganizacijo tako, da je iz 11 oddelkov nastalo 6 oddelkov, v posledici pa se je zmanjšal tudi prostor, na katerem se opravlja dejavnost, in sicer iz 5.070 m2 na 3.470 m2, kar pomeni zmanjšanje za 32%, posledično pa tudi zmanjšanje število zaposlenih z 22 delavcev na 10 delavcev (priča A. A.) oziroma, da se je skrčil asortiman in so se zmanjšale prodajne površine, posledično pa je bilo potrebno zmanjšati tudi število zaposlenih (priča B. B.). Sodišče prve stopnje se je v nadaljevanju oprlo tudi na sklep vodstva E. E. o reorganizaciji enote F. F. in G. G., v katerem je navedeno, da se zaradi selitve enote iz dveh etaž v eno zmanjša obseg poslovanja, skrči število oddelkov iz 11 na 6, zaradi česar se tudi zmanjša potreba po delu 12 prodajalcev. Na povsem ista dejstva se je oprlo tudi sodišče druge stopnje pri opredelitvi obstoja poslovnega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po delu obeh tožnic.

8. Revizijske navedbe s katerimi druga tožnica smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 236.a člena ZPP, so nejasne, saj ne pojasni, zakaj niso bili izpolnjeni "zakonski pogoji in njihov namen za presojo pisnih izjav prič". Sodišče je ravnalo v skladu z drugim odstavkom 236.a člena ZPP, ko je toženo stranko pozvalo, da predloži pisne izjave prič, katerih zaslišanje je predlagala. V skladu s šestim odstavkom 236.a člena ZPP mora sodišče izvesti zaslišanje priče, ki je podala pisno izjavo, če tako zahteva katera od strank. Tožnici sta zahtevali zaslišanje prič A. A., B. B., C. C. in D. D., ki so podale pisne izjave, sodišče prve stopnje pa jih je zaslišalo. Zato je neutemeljen revizijski očitek, da sodišče odločitve ne bi smelo opreti na pisne izjave navedenih prič. Pravilen je zaključek sodišča druge stopnje, da upoštevanje pisnih izjav prič oziroma njihovih izpovedb ne predstavlja relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Tudi predložitev pisnih izjav prič je dokazilo z zaslišanjem prič, natančneje posebna metoda zaslišanja prič1 .

9. Povsem zgrešeno je sklicevanje revizije na nepravilno uporabo pravil o dokaznem bremenu. Sodišče je pravilo upoštevalo, da je bilo v skladu s prvim odstavkom 84. členom ZDR-1 dokazno breme na toženi stranki, ki je tudi dokazala obstoj dejanskih razlogov, zaradi katerih je prenehala potreba po delu tožnic pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

10. Revizija neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, češ da sodišče ni pravilno uporabilo določb Podjetniške kolektivne pogodbe glede vprašanja, na kateri ravni bi tožena stranka morala izvesti ugotavljanje presežnih delavcev. V organizacijski enoti, v kateri sta delali tožnici, je prenehala potreba po delu 12 prodajalcev. Pri tem ni šlo za odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1. To pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za ugotavljanje presežnih delavcev. Tudi v primeru, če bi tožena stranka glede nivoja ugotavljanja presežnih delavcev morala uporabiti določbo 77. člena Podjetniške kolektivne pogodbe, je naziranje druge tožnice pravno zmotno. Druga tožnica meni, da bi tožena stranka pri uporabi teh kriterijev morala upoštevati vse delavce pri toženi stranki, ki delajo na delovnih mestih, na katerih se zahteva enak vrsta in stopnja strokovne izobrazbe in ki so med seboj zamenljivi, ne le delavce v organizacijski enoti, v kateri je delala druga tožnica, to je v enoti F. F. Druga tožnica pri tem izhaja iz določbe 1. točke drugega odstavka 77. člena Podjetniške kolektivne pogodbe, ki določa, da se postopek določanja presežnih delavcev pri delodajalcu izvede na ravni organizacijske enote, če gre za njeno ukinitev. Druga tožnica opozarja, da organizacijska enota ni bila ukinjena. Vendar pa pri tem spregleda, da je bila v drugem odstavku 77. člena Podjetniške kolektivne pogodbe z Aneksom št. 6 dodana nova 4. točka, ki določa, da se postopek določanja presežnih delavcev izvede na ravni maloprodajne enote, če gre za zmanjšanje števila delavcev v okviru posamezne organizacijske enote. V konkretnem primeru je šlo ravno za takšen primer, zato tožena stranka ni ravnala v nasprotju s Podjetniško kolektivno pogodbo, ko je presežne delavce ugotavljala na nivoju organizacijske enote.

11. V odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bilo navedeno, da je kolegij vodstva E. E. 14. 10. 2015 sprejel odločitev o novi organizacijski strukturi enote F. F. in se zaradi selitve enote iz dveh etaž v eno glede na novo organizacijo dela število izvajalcev na delovnem mestu prodajalec zmanjša za 12. Še podrobneje so te spremembe obrazložene v sklepu kolegija vodstva E. E., na katerega se odpoved izrecno sklicuje, in v katerem je navedeno, da gre za zmanjšanje kvadrature iz 5.070 m2 na 3.470 m2, zoževanja asortimana po blagovnih skupinah ter zmanjšanje iz 11 oddelkov na 6 oddelkov. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka dokazala navedene organizacijske spremembe, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je druga tožnica opravljala pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbo 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.

12. Vrhovno sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljeni razlogi niso podani, zato je podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------
1 Lojze Ude, Nina Betetto, Aleš Galič, Vesna Rijavec, Dragica Vedam Lukič, Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem spremenjenih členov, IV. Knjiga, GV Založba 2010, str. 181.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 89, 89/1, 98

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MzE2