<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 277/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.277.2016
Evidenčna številka:VS00000536
Datum odločbe:23.05.2017
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 57/2016
Datum odločbe II.stopnje:04.08.2016
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Borut Vukovič (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Marjana Lubinič, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija

Jedro

Tožnik ob sklicevanju na zmotno uporabo materialnega prava v resnici izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog.

Neutemeljen je tudi očitek tožnika, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker bi soglasje k odpovedi po 112. členu ZDR-1 moral podati zbor delavcev, ne pa svet zavoda. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi podal tako svet zavoda, kot tudi sindikat in zbor delavcev, pri čemer tožnik ne navede, kateri materialni predpis naj bi bil pri glasovanju zbora delavcev v zvezi s sklepčnostjo in potrebno večino pri glasovanju kršen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 1. 7. 2015, za poziv nazaj na delo, prijavo v zavarovanje ter obračun in izplačilo pripadajočih neizplačanih plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (zlasti po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 - ZPP), kršitve Ustave Republike Slovenije2 (v nadaljevanju URS) in Evropske konvencije o človekovih pravicah3 (v nadaljevanju EKČP). Navaja, da je tožena stranka nad tožnikom vršila povračilne ukrepe in diskriminacijo zaradi osebne okoliščine, tj. sorodstvene vezi z bivšo direktorico tožene stranke (materjo tožnika) in imetnikom lastniškega deleža A. A. (brat tožnika). Sorodstvene vezi naj bi predstavljale drugo osebno okoliščino v smislu 14. člena URS, 14. člena EKČP in 6. člena Zakona o delovnih razmerjih4 (v nadaljevanju ZDR-1). Sodišče naj ne bi upoštevalo navedb tožnika in predložene dokumentacije, iz katere izhaja, da je bil predstavnik zaposlenih v svetu tožene stranke in kršitev predpisov o prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepov, zaradi česar naj bi zmotno ugotovilo, da so obstajali razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče naj bi presplošno pojasnilo, zakaj določenih dokazov ni izvedlo, zakaj izvedba preostalih dokazov ni potrebna in zakaj izvedeni dokazi zadoščajo za odločitev sodišča. S pavšalnimi razlogi naj bi zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem B. B., s katero je tožnik želel dokazati, da nova sistemizacija ni bila potrebna. Sodišče naj se ne bi opredelilo do navedb tožene stranke, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz razloga, ker je bil tožnik bivši član sveta tožene stranke, ki uživa pravno varstvo pred odpovedjo, tožena stranka pa ni prejela zadostnega števila soglasij zaposlenih k odpovedi. Soglasje k odpovedi bi moral dati zbor delavcev, oziroma organ, ki ga je izvolil in ne svet delavcev oziroma organ, v katerega je bil izvoljen.

4. Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen od 5. 1. 2004, nazadnje po pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 6. 2004 za nedoločen čas. Po aneksu z dne 27. 8. 2008 je opravljal dela na delovnem mestu vodja splošne tehnične službe. Tožena stranka mu je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, na podlagi katere je delovno razmerje med strankama prenehalo 31. 8. 2015. Tožena stranka je januarja 2015 pričela z optimizacijo delovnega procesa, tako da je celotni informacijski sistem prenesla na zunanjega izvajalca, tj. družbo C., d.o.o. S tem je prenehala potreba po opravljanju dela tožnikovih nalog s področja informacijske tehnologije, preostale naloge pa so se prekrivale z nalogami delovnih mest vodje splošno kadrovske službe, vodje FRS in vodje zdravstveno negovalne enote, zaradi česar so bile prenesene na zaposlene na teh delovnih mestih. Tožena stranka je 20. 5. 2015 spremenila sistemizacijo delovnih mest, h kateri sta podala soglasje Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti in Sindikat D. Ukinjeno je bilo tudi delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik.

8. Tožnik ob sklicevanju na zmotno uporabo materialnega prava v resnici izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog. V reviziji tako obsežno navaja, kaj je sodišče "zmotno ugotovilo" ali "zmotno zaključilo," s čimer izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno, kar pa ne more biti predmet revizijske presoje. Sodišče je pri svoji odločitvi izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča. Na podlagi tožnikovih trditev je presojalo, ali je poslovni odpovedni razlog v resnici podan, ali pa je zgolj navidezen oziroma posledica nedovoljene diskriminacije. Ugotovilo je, da je bil odpovedni razlog resen in utemeljen ter da do diskriminacije tožnika oziroma drugih nedovoljenih ravnanj ni prišlo. Pri tem ni bilo dolžno ugotavljati, ali je bila dotedanja organizacija dela ustrezna in razloge, ki bi upravičevale njene spremembe, kot to zmotno meni tožnik. Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da smotrnost spremembe organizacije delovnega procesa in učinki na poslovanje tožene stranke niso in ne morejo biti predmet sodne presoje.

9. Tožnik v reviziji ne zatrjuje, da bi sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja zagrešilo kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP (kršitev metodološkega napotka) ali pa kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev pravice do sodelovanja v postopku). V zvezi z zavrnitvijo dokaza za zaslišanje B. B. sodišču druge in prve stopnje očita, da ni obrazložilo zavrnitve tega dokaznega predloga, s čimer smiselno zatrjuje bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar pa ne drži. Kot navaja, je z zaslišanjem priče B. B. želel dokazovati, da nova sistematizacija ni bila potrebna in da neposredno pred reorganizacijo ni bilo razloga za novo sistemizacijo. Sodišče druge stopnje je v 7. točki obrazložitve izčrpno navedlo, zakaj izvedba tega dokaza ni bila potrebna in (med drugim) pravilno ugotovilo, da je bila izvedba tega dokaza predlagana za ugotavljanje nerelevantnih dejstev.

10. Neutemeljen je tudi očitek tožnika, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker bi soglasje k odpovedi po 112. členu ZDR-1 moral podati zbor delavcev, ne pa svet zavoda. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi podal tako svet zavoda, kot tudi sindikat D. pa tudi zbor delavcev toženbe stranke (list. št. B7 in B8), pri čemer tožnik ne navede, kateri materialni predpis naj bi bil pri glasovanju zbora delavcev v zvezi s sklepčnostjo in potrebno večino pri glasovanju kršen.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji.
2 Ur. l. RS, št. 33/91-I.
3 Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (Ur. l. RS ? Mednarodne pogodbe, št. 7/94).
4 Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 112

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MzEx