VSRS Sodba VIII Ips 314/2016

Jedro

Tožnica s sporno izjavo ni napadla sodelavke, da ji ta ocena ni bila izrečena (izrečena o njej je bila tretji osebi) in sodelavka zanjo tudi ni vedela, da izjava ni vplivala na sodelavkin ugled ali na njene socialne stike, niti na njun medsebojni odnos ali na doseganje delovnih rezultatov, zato kršitev ni podana.

Zgolj izjava, da sodelavke ne bo uvajala v delo, kar pa je kljub temu vseeno storila, ne predstavlja zavračanja usmeritev in navodil nadrejenega, torej kršitve delovne obveznosti, ki bi utemeljevala pisno opozorilo.

Pisno opozorilo pred odpovedjo mora biti utemeljeno. Če ni utemeljeno, pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izpolnjen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 2. 9. 2013 ter tožnici priznalo trajanje delovnega razmerja pri toženi stranki od 20. 10. 2013 do 14. 4. 2014 in od 1. 11. 2014 do 14. 11. 2014. Za ta čas ji je priznalo vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, ki bi jo prejela, če bi delala, zmanjšano za prejeto nadomestilo iz naslova brezposelnosti. Za čas, ko je bila zaposlena pri drugem delodajalcu, ji je priznalo razliko v plači. Kar je zahtevala tožnica več, je zavrnilo. Presodilo je, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožnica kršitev, na katere je bila opozorjena v pisnem opozorilu, ni storila.

2. Sodišče druge stopnje je soglašalo s presojo, da je odpoved nezakonita.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se je sodišče napačno opredelilo do tožničine izjave, dane nadrejenemu v zvezi s A. A., in ker naj bi bila kršitev v zvezi z odklonitvijo uvajanja A. A. nekonkretizirana. Sodišču druge stopnje očita, da se ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb, predvsem glede tega, kako je izjavo o A. A. in besedo "pička" dojemal nadrejeni (priča B. B.). Poleg tega meni, da kršitev delovnih navodil glede uvajanja A. A. ni bil pavšalen. Očitek je tožnica razumela. Vedela, kaj se od nje pričakuje, vendar dela ni opravila in ga je odklonila. V pritožbi je tožena stranka na to opozorila, vendar sodišče druge stopnje pritožbenih navedb ni upoštevalo, zlasti ne v zvezi z izpovedmi zakonitega zastopnika C. C., ter prič B. B. in D. D. Izrecno je opozorila na potrebo, da se neželeno ravnanje in nadlegovanje zatre v kali. Ker sodišče razlogov ni proučilo, je sprejelo napačne zaključke o odločilnih dejstvih. Sodišču očita tudi zmotno uporabo materialnega prava. Obširno obrazlaga pomen preprečevanja nadlegovanja in ustvarjanja ponižujočega, sramotilnega in žaljivega ravnanja. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo zahtevka. podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Očitek bistvenih kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jih revizija omenja na več mestih, ni utemeljen. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Če tožena stranka z njimi ne soglaša, gre lahko za zmotno uporabo materialnega prava, ne pa za bistveno kršitev. Izpodbijana sodba tudi ne vsebuje nasprotij med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o izpovedih prič in listinah v spisu ter samimi temi izpovedmi in listinami (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Le v primeru, da bi bilo tako, bi bila bistvena kršitev podana. Kar revizija očita sodišču druge stopnje pod tem očitkom, je v resnici izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. To pa ni razlog, ki bi ga bilo dovoljeno uveljavljati z revizijo.

7. Neutemeljeno revizija očita sodišču druge stopnje tudi to, da je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odgovorilo na pritožbene navedbe. Po prvem odstavku 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje odgovoriti le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Na te je sodišče druge stopnje odgovorilo, ni pa bilo dolžno odgovarjati na obširne pritožbene navedbe glede pomena izrečenih besed in pomena preprečevanja neželenega ravnanja vseh vrst, ker ne gre za dejstva, ki bi bila odločilna (kar je ustrezno pojasnjeno v 12. in 13. točki obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje).

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pred odpovedjo jo je 29. 5. 2013 v skladu s prvim odstavkom 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013) pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe v primeru ponovne kršitve. Ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili že neutemeljenost pisnega opozorila, se do razlogov za redno odpoved, ki je sledila zaradi nadaljnjih kršitev, ni opredeljevalo.

10. Pisno opozorilo je tožnica prejela, ker je 10. 5. 2013 okoli 6.30 v telefonskem pogovoru z vodjo B. B. o sodelovanju s sodelavko A. A., ki naj bi jo uvedla v delo, izjavila: "Ta pička ne zna excella in jaz je ne bom učila." Iz pisnega opozorila je mogoče razbrati, da se je tožnici očitalo:

- nedostojno in žaljivo ravnanje, ki naj bi predstavljalo obliko neželenega in prepovedanega ravnanja pri delodajalcu, ker tak odnos med sodelavci sproža nelagodje in negativno vpliva na doseganje delovnih rezultatov, pri posamezniku pa poseg v njegovo dostojanstvo,

- neprimerno komuniciranje in

- zavračanje usmeritev in navodil nadrejenega glede na potrebe delovnega mesta.

Ravnanje naj bi bilo v nasprotju s pogodbenimi obveznostmi, Pravilnikom o preprečevanju spolnega in drugega nadlegovanja ter mobinga in o odpravljanju njihovih posledic, pa tudi v neskladju s pravili poslovnega komuniciranja pri delodajalcu.

11. V zvezi z ravnanjem, ki naj bi predstavljalo obliko neželenega in prepovedanega ravnanja pri delodajalcu, ker je neprimerno ocenjevala in se opredeljevala do delovnih znanj sodelavke, revizijsko sodišče povzema stališče, ki ga je pritožbeno sodišče zavzelo že v razveljavitvenem sklepu Pdp 543/2015 z dne 26. 11. 2015, in sicer, da tožnica navedenih besed (da jih je izrekla, med strankama ni sporno) "ni izrekla A. A. osebno in ta z izjavo tudi ni bila seznanjena, zato ni mogoče zaključiti, da je imela izjava tožnice učinek in namen prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno in žaljivo okolje. Pri presoji objektivne žaljivosti določene izjave je treba upoštevati predvsem, ali je bila izrečena osebi, na katero se nanaša. Če oseba, na katero se izjava nanaša, ni niti posredno seznanjena z njeno vsebino, ni mogoče govoriti o žaljivem namenu, ki naj bi ga tožnica zasledovala z izrečeno izjavo." To stališče je bistveno za presojo, da tožnica očitane kršitve - to je neželenega in prepovedanega ravnanja pri delodajalcu, ker tak odnos sproža med sodelavci nelagodje in negativno vpliva na doseganje delovnih rezultatov itd. - ni storila. Sodišče druge stopnje je presojo pravilno utemeljilo z ugotovitvijo, da tožnica s sporno izjavo ni napadla sodelavke, da ji ta ocena ni bila izrečena (izrečena o njej je bila tretji osebi) in sodelavka zanjo tudi ni vedela, da izjava ni vplivala na sodelavkin ugled ali na njene socialne stike, niti na njun medsebojni odnos ali na doseganje delovnih rezultatov.

12. Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da je glede tožničine izjave lahko vprašljivo, ali takšen način komuniciranja v poslovnem svetu pomeni kršenje pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Odločitev sodišča druge stopnje, da sporna komunikacija ne utemeljuje pisnega opozorila, se opira na ugotovitev, da besede niso bile izrečene v žaljivem kontekstu. Iz izpoved B. B., ki se mu sicer ni zdelo lepo, da se o nekom daje takšne izjave, izhaja, da izjava ni bila izrečena v žaljivem tonu. Zato v okoliščinah, v katerih so bile besede izrečene (po telefonu, slišal pa jih je le B. B., ki ni zaznal žaljivega tona) izjave ni mogoče šteti za kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.

13. Revizija nadalje neutemeljeno (sicer le v kratkem navrženo) nasprotuje presoji, da tudi odklonitev navodil nadrejenega ni podana. Iz pisnega opozorila izhaja, da tožnica A. A. ni v celoti prikazala poteka dela na njenem delovnem mestu, kar naj bi predstavljalo zavračanje usmeritev in navodil glede potrebnega sodelovanja. Tožena stranka sicer res ni navedla, katerih konkretnih zadolžitev v zvezi s sodelavko tožnica ni izpolnila, vendar pa formulacija kršitve, kot je podana v pisnem opozorilu, zadošča. Ni bilo sporno, da je bila tožnica (ki je to potrdila sama) dolžna uvajati v delo A. A. Ugotovljeno je bilo, da je povsem jasno (in podkrepljeno z "nelepimi" besedami) rekla nadrejenemu B. B., da A. A. ne bo uvajala v delo. Vendar pa iz izvedenih dokazov izhaja, da svoje grožnje ni uresničila. Revizijske navedbe o nasprotnem pomenijo nedovoljeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je v 19. točki podrobno opisalo, kar so povedale priče, iz tega pa je sodišče druge stopnje povzelo pravilen zaključek, da je bilo s strani tožnice uvajanje v delo A. A. izvedeno. Zgolj izjava, da sodelavke ne bo uvajala v delo, pa jo kljub izjavi je, ne predstavlja zavračanja usmeritev in navodil nadrejenega, torej kršitve delovne obveznosti, ki bi utemeljevala pisno opozorilo.

14. Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora biti izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 (pisno opozorilo delavcu na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja). Pisno opozorilo pred odpovedjo mora biti utemeljeno. Če ni utemeljeno, pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izpolnjen. Ker ravnanj, ki so se očitala tožnici, ni mogoče opredeliti kot kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je bilo pisno opozorilo neutemeljeno. Zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

15. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 236/2010
• Sodba VIII Ips 2/2007
• Sodba VIII Ips 220/2012