<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 54/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.54.2017
Evidenčna številka:VS00000606
Datum odločbe:06.06.2017
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Sodba Pdp 796/2016
Datum odločbe II.stopnje:10.11.2016
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Marjana Lubinič (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Borut Vukovič, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:reintegracija - nezakonitost odpovedi - okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - izredna odpoved delovnega razmerja

Jedro

Delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo se lahko kaže v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi kot v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem.

Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 pa se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno. To so predvsem okoliščine, ki nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi. Izjemoma se lahko presoja tudi, kako so na medsebojne odnose vplivala ravnanja, ki jih je delodajalec očital delavcu in zaradi katerih je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi. V okviru ugotavljanja vseh okoliščin in interesov, ki vplivajo na presojo, ali je nadaljevanje delovnega razmerja še možno, torej ni povsem nepomembno, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose. Vendar navedeno lahko velja za primere, ko obstoj dejanskega ravnanja ni sporen.

Vendar golo sklicevanje tožene stranke na naravo dejavnosti ne zadošča. Da je tožnica opravljala delo policistke, ki ji je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ni okoliščina, ki bi že sama po sebi pomenila, da je nadaljnje sodelovanje omogočeno. Izredna odpoved, ki jo je tožnici podala, je bila nezakonita, tožena stranka pa ni navedla, zakaj kljub temu, da kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni bila ugotovljena, nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je postala odločitev o ugotovitvi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici pravnomočna (odločitev potrjena s sodbo VIII Ips 187/2015 z dne 22. 12. 2015), odločalo o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku. Toženi stranki je naložilo pozvati tožnico nazaj na delo, jo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 16. 10. 2013 dalje prijaviti v zavarovanje, obračunati zanjo mesečna nadomestila plač za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in preostalo polovico plače za čas izrečene prepovedi opravljanja dela od 3. 9. 2013 do 16. 10. 2013 ter regres za letni dopust za leto 2014 in leto 2015 in ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati pripadajoče neto zneske, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Upoštevajoč vse okoliščine in interese obeh strank je presodilo, da je nadaljevanje delovnega razmerja med strankama mogoče in ni sledilo predlogu za prenehanje pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je presoja, ali je s tožnico mogoče nadaljevati delovno razmerje, v izključni pristojnosti predstojnika tožene stranke, torej generalnega direktorja policije ali od njega pooblaščenih oseb. Bistvena naj bi bila odločitev generalnega direktorja policije, da se zoper tožnico uvede postopek izredne odpovedi, izda sklep o prepovedi opravljanja dela in se ji izredno odpove pogodba o zaposlitvi. Če bi se odločil, da je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče vsaj do izteka odpovednega roka, bi uvedel postopek redne odpovedi ali drugo ustrezno delovnopravno sankcijo. Sodišče prve stopnje je odločitev o reintegraciji oprlo samo na izpoved tožnice in ni upoštevalo, kako predstojnik ocenjuje možnost nadaljevanja delovnega razmerja s tožnico. Sodišče ni vezano na sklep o zavrženju kazenske ovadbe, zato je odločitev o reintegraciji zmotno oprlo na dejstvo ustavitve preiskave zoper tožnico. Sodišči bi morali upoštevati tudi naravo dejavnosti tožene stranke in vsebino kršitev. Pri tem se sklicuje na sodno prakso.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi1 očitala hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja (tretji odstavek 257. člena in prvi odstavek 259. člena Kazenskega zakonika2 ), ko je dne 16. 9. 2009 kot policistka, torej uradna oseba, izrabila svoj položaj in v uradnem obvestilu lažno prikazala prometno nesrečo z udeležbo živali, do katere ni prišlo in na ta način lastniku osebnega avtomobila, ki naj bi bil v tej prometni nesreči poškodovan, omogočila poskus zavarovalniške goljufije. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, zato je zavrnilo zahtevke tožnice. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo, ker je bila odpoved podana prepozno, po poteku 30 dnevnega subjektivnega roka (drugi odstavek 109. člena Zakona o delovnih razmerjih3 ). Sodbo sodišča prve stopnje je spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta odločitev je bila potrjena s sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 187/2015 z dne 22. 12. 2015.

8. Predmet spora v tem postopku je zahtevek za reintegracijo in reparacijo. Tožena stranka je predlagala prenehanje pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča (118. člen ZDR-1) z obrazložitvijo, da je porušeno zaupanje v tožničino delo. Sodišče druge stopnje je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o reintegraciji tožnice. Pojasnilo je, da z razlogi, s katerimi je tožena stranka utemeljevala izredno odpoved, ne more utemeljevati sodne razveze.

9. Če sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, lahko na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 118. člena ZDR-1). Sodišče odloči o prenehanju delovnega razmerja kljub nezakoniti odpovedi, če obstojijo okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo. Delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo se lahko kaže v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi kot v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem.4

10. Tožena stranka se zmotno sklicuje na prvi odstavek 109. člena ZDR-1 in razloge, s katerimi je utemeljevala nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Ti razlogi niso hkrati tudi razlogi, s katerimi bi bilo mogoče utemeljevati predlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča, ker gre za dva različna instituta delovnega prava, ki nista medsebojno neposredno povezana. Nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do poteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1) se dokazuje z okoliščinami, zaradi katerih je ugotovljena kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja tako resna, da utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot najstrožjo sankcijo, brez odpovednega roka. Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 pa se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno. To so predvsem okoliščine, ki nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi5 . Izjemoma se lahko presoja tudi, kako so na medsebojne odnose vplivala ravnanja, ki jih je delodajalec očital delavcu in zaradi katerih je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi. V okviru ugotavljanja vseh okoliščin in interesov, ki vplivajo na presojo, ali je nadaljevanje delovnega razmerja še možno, torej ni povsem nepomembno, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose.6 Vendar navedeno lahko velja za primere, ko obstoj dejanskega ravnanja ni sporen.

11. Sodišče pri presoji, ali obstajajo okoliščine in interesi za reintegracijo delavca ali za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, upošteva okoliščine in interese na strani delavca in delodajalca. Stališče tožene stranke, da je presoja o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja s tožnico pridržana generalnemu direktorju policije in naj bi bilo nanjo posledično sodišče vezano, nima podlage v določbi 118. člena ZDR-1. Generalni direktor policije ali od njega pooblaščena oseba lahko kot delodajalec v delovnem sporu poda predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. O utemeljenosti predloga odloča sodišče, upoštevajoč vse okoliščine in interese obeh strank. Določbe o pristojnostih generalnega direktorja policije, na katere se sklicuje tožena stranka v reviziji, in sicer 33. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS št. 56/2002 in naslednji), 20. člen ZDR-1 in 17. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol, Ur. l. RS št. 15/2013 in naslednji) za odločanje niso pomembne. Izjava generalnega direktorja policije, da s tožnico ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja, je lahko samo ena izmed okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri presoji. Ni pa odločilna. Sodišče druge stopnje je utemeljeno pretehtalo vse okoliščine, med drugim je upoštevalo tudi izpovedbe bivših sodelavcev, da je tožnica skoraj štiri leta od domnevne kršitve z znaki kaznivega dejanja do podaje izredne odpovedi svoje delo normalno opravljala in pri tem ni imela nobenih omejitev. Priče, ki jih je predlagala tožena stranka, niso potrdile trditev, da je zaupanje v delo tožnice tako porušeno, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati.

12. Sodišču druge stopnje se neutemeljeno očita, da ni v zadostni meri upoštevalo narave policijske dejavnosti. Delo v Policiji kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili na področju odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj predpostavlja, da policisti tudi sami spoštujejo in upoštevajo predpise. Vendar golo sklicevanje tožene stranke na naravo dejavnosti ne zadošča. Da je tožnica opravljala delo policistke, ki ji je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ni okoliščina, ki bi že sama po sebi pomenila, da je nadaljnje sodelovanje omogočeno. Izredna odpoved, ki jo je tožnici podala, je bila nezakonita7 , tožena stranka pa ni navedla, zakaj kljub temu, da kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni bila ugotovljena, nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Neutemeljeno se sklicuje na odločitvi v zadevah VIII Ips 497/2008 in VIII Ips 163/2013, ki nista primerljivi, saj v navedenih primerih ni bilo sporno ravnanje tožnikov. Le presoja, da predstavlja njuno ravnanje kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je bila zmotna.

13. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je skladu s 378. členom ZPP Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------
1 Sklep predstojnika z dne 12. 9. 2013, potrjen na Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja dne 16. 10. 2013.
2 KZ-1, Ur. l. RS št. 55/2002 in naslednji.
3 ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013.
4 Primerjaj odločbo VS RS VIII Ips 7/2013 z dne 18. 3. 2013 in VIII Ips 294/2016 z dne 21. 2. 2017.
5 Primerjaj odločbo VS RS VIII Ips 283/2016 z dne 20. 12. 2016 in VIII Ips 305/2015 z dne 23. 2. 2016.
6 Primerjaj odločbo VS RS VIII Ips 255/2016 z dne 23. 5. 2017 in odločbo VSRS VIII Ips 134/2015 z dne 22. 12. 2015.
7 Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je Okrožno sodišče na Ptuju s sklepom Kpr 87012/2010 z dne 1. 6. 2016 ustavilo tudi preiskavo zoper tožnico zaradi suma storitve kaznivih dejanj (Specializirano državno tožilstvo je odstopilo od pregona, ker ni dokazov, da je tožnica storila kaznivi dejanji).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 118, 118/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5Mjg0