VSRS Sodba in sklep VIII Ips 92/2017

Jedro

Za tožnikovo stališče, da se je za ukinjeno delovno mesto vodje financ in referenta nabave zahtevala VII. stopnje strokovne izobrazbe, pri čemer tožnik takšne izobrazbe nima, temveč ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, ni podlage v odpovedani pogodbi o zaposlitvi in tudi ne v sistemizaciji delovnih mest tožene stranke ter podjetniški kolektivni pogodbi.

Okoliščina, da tožena stranka delovnega mesta vodje financ in referenta nabave ni uvrstila v tarifni razred in v sistemizaciji zanj ni določila zahtevane izobrazbe, ne pomeni, da je treba šteti, da se zanj zahteva visoka strokovna izobrazba oziroma univerzitetna izobrazba.

Izrek

I. Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na zavrnitev pritožbe zoper točko II. izreka sodbe sodišča prve stopnje.

II. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, za ugotovitev nezakonitosti nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje elektro nabave ter za ugotovitev, da še vedno velja prejšnja individualna pogodba o zaposlitvi za delovno mesto vodje financ in referenta nabave, za vzpostavitev delovnega razmerja s priznanjem plače in vseh drugih pravic na podlagi te pogodbe o zaposlitvi, za obračun vsakokratne mesečne razlike med bruto plačo po individualni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto vodje financ in elektro nabave in plačo po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto vodje elektro nabave, plačilo prispevkov in davkov ter izplačilo neto razlike v plači za čas od 1. 10. 2015 dalje (točka I. izreka). Zavrnilo je tudi podredni zahtevek za ugotovitev neustreznosti nove pogodbe o zaposlitvi in priznanje pravice do sorazmerne odpravnine za neustrezno zaposlitev v znesku 14.886,36 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 2015 (točka II. izreka). Zahtevek je zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je pri toženi stranki prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe, ki jo je tožnik imel sklenjeno za delovno mesto vodje financ in referenta nabave, saj je tožena stranka to delovno mesto ukinila, naloge pa razdelila med ostale zaposlene. Zavrnilo je pravno naziranje tožnika, da bi mu tožena stranka morala ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto s VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Ugotovilo je, da v veljavnih aktih tožene stranke ni bilo določeno, kakšni pogoji se zahtevajo za delovno mesto vodje financ in referenta nabave, zato tožena stranka ni imela obveznosti, da tožniku ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponudi delovno mesto s VII. stopnjo izobrazbe. Zaposlitev na delovnem mestu vodje elektro nabave z zahtevano VI. stopnjo izobrazbe je za tožnika vsekakor ustrezna zaposlitev.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Soglašala je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v primeru, kakršen je konkretni, ko v odpovedani pogodbi o zaposlitvi niti v internem aktu ni formalno določena zahtevana izobrazba, treba uporabiti določila kolektivne pogodbe, pri čemer ni odločilna vrsta in stopnja izobrazbe, ki jo tožnik dejansko ima, ampak vrsta in stopnja izobrazbe, ki se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu. Tožena stranka je vedela, kakšno izobrazbo ima tožnik, pa je kljub temu z njim sklenila pogodbo za opravljanje del in nalog vodje financ in referenta nabave, to je za visoko zahtevna dela, s pooblastili in odgovornostmi, za kar se v skladu s Kolektivno pogodbo gradbene dejavnosti (Ur. l. RS, št. 101/2015 s spremembami, v nadaljevanju panožna kolektivna pogodba) zahteva VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Dela in naloge vodje financ in referenta nabave sodijo nedvomno med visoko zahtevna dela, za katera se zahteva visoka raven zahtevnosti. Tožnik je bil odgovoren za finance celotne družbe. Odgovarjal je neposredno direktorju tožene stranke. Zato to delovno mesto sodi v VII. in ne v VI. tarifni razred.

4. Revizija delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišč druge in prve stopnje, saj revizije ni možno vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede na vsebino revizije¹ , so odločilne naslednje dejanske ugotovitve:

- tožnik je na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 4. 2015 opravljal delo vodje financ in referenta nabave;

- delovno mesto vodje financ in referenta nabave je bilo v Aktu o sistemizaciji delovnih mest le našteto med ostalimi delovnimi mesti, za katere se sklepa individualne pogodbe, ni pa bil zanj izdelan opis delovnega mesta z opredeljenimi pogoji za zasedbo;

- tudi v pogodbi v zaposlitvi ni bilo določeno, kakšna izobrazba se zahteva za delovno mesto vodje financ in referenta nabave;

- direktor tožene stranke je 10. 9. 2015 s sklepom ukinil delovno mesto vodje financ in referenta nabave;

- tožena stranka je tožniku 11. 9. 2015 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu hkrati ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje elektro nabave, za katero se zahteva višja strokovna izobrazba (višja šola tehnične smeri);

- tožnik je ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpisal.

7. Tožnik nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe uveljavlja izključno na podlagi argumenta, da mu z novo pogodbo o zaposlitvi ni bila ponujena ustrezna zaposlitev. Tožnik je delavec pred upokojitvijo v smislu določbe prvega odstavka 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), saj mu je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe, zato uživa posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V skladu s prvim odstavkom 114. člena ZDR-1 delodajalec takšnemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Druga alineja drugega odstavka 114. člena ZDR-1 pa določa, da to varstvo ne velja, če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZDR-1. V skladu s petim odstavkom 91. člena ZDR-1 je ustrezna zaposlitev tista, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku hkrati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katero se zahteva višja strokovna izobrazba, zato je za presojo, ali je šlo za ustrezno zaposlitev, odločilno, kakšna izobrazba se je zahtevala za opravljanje dela, za katerega je imel tožnik sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi oziroma, ali je treba šteti da se je za prejšnje delovno mesto zahtevala visoka stopnja strokovne izobrazbe.

8. Za tožnikovo stališče, da se je za ukinjeno delovno mesto vodje financ in referenta nabave zahtevala VII. stopnje strokovne izobrazbe, pri čemer tožnik takšne izobrazbe nima, temveč ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, ni podlage v odpovedani pogodbi o zaposlitvi in tudi ne v sistemizaciji delovnih mest tožene stranke ter podjetniški kolektivni pogodbi. Odpovedana pogodba o zaposlitvi ne določa, kakšna stopnja strokovne izobrazbe se zahteva za navedeno delovno mesto. Tega ne določa niti akt tožene stranke o sistemizaciji delovnih mest, saj je delovno mesto vodje financ in referenta nabave zgolj našteto med delovnimi mesti, za katera se sklepajo individualne pogodbe o zaposlitvi, za ta delovna mesta pa niso izdelani opisi delovnih mest z rubriko o potrebni šolski izobrazbi.

9. Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da naj bi stopnja zahtevane strokovne izobrazbe za delovno mesto vodje financ in referenta nabave izhajala iz panožne kolektivne pogodbe. V času, ko mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, še ni veljala panožna kolektivna pogodba, na katero se revizija sklicuje, saj je pričela veljati šele 23. 12. 2015, uporablja pa se od 1. 1. 2016. Takrat tudi ni več veljala prejšnja kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (Ur. l. RS, št. 1/2005 s spremembami), saj je na podlagi odpovedi prenehala veljati 14. 12. 2013, normativni del odpovedane pogodbe pa se je uporabljal do 14. 6. 2014. Sicer pa niti v primeru, če bi v navedenem obdobju veljali stara ali nova podjetniška kolektivna pogodba, iz njunih določb ne bi izhajal zaključek, da je treba šteti, da se za delovno mesto vodje financ in referentom nabave zahteva visoka strokovna izobrazba.

10. Okoliščina, da tožena stranka delovnega mesta vodje financ in referenta nabave ni uvrstila v tarifni razred in v sistemizaciji zanj ni določila zahtevane izobrazbe, ne pomeni, da je treba šteti, da se zanj zahteva visoka strokovna izobrazba oziroma univerzitetna izobrazba. Nenazadnje tožena stranka v sistemizaciji za nobeno delovno mestno ni predvidela zgolj visoke strokovne izobrazbe, temveč je bila ta vselej določena v alternaciji z višjo strokovno izobrazbo. Zgolj lastna ocena tožnika, da je šlo za pri delovnem mestu vodje financ in referenta nabave za zelo zahtevna opravila, ne more biti podlaga za to, da bi mimo odločitve delodajalca domnevali, da bi se za to delovno mesto morala zahtevati visoka strokovna izobrazba.

11. Glede na vse navedeno je pravilen zaključek sodišč druge in prve stopnje, da na podlagi 18. člena odpovedane pogodbe o zaposlitvi² in na podlagi 91. člena ZDR-1 ni mogoče šteti, da bi tožena stranka morala tožniku, ki ima sicer V. stopnjo strokovne izobrazbe, ponuditi novo pogodbo za delovno mesto, za katero se zahteva VII. stopnja strokovne izobrazbe. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tako ni nezakonita, ker bi bila kršena določba 114. člena ZDR-1 o posebnem varstvu delavca pred upokojitvijo, saj je tožena stranka tožniku ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.

12. Tožnik z revizijo izpodbija tudi odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe zoper zavrnitev podrednega tožbenega zahtevka za ugotovitev neustreznosti ponujene zaposlitve in plačilo sorazmerne odpravnine. V zvezi s tem delom odločitve sodišča druge stopnje je tožnik predlagal tudi dopustitev revizije, vendar je revizijsko sodišče s sklepom VIII DoR 12/2017 dne 21. 3. 2017 predlog zavrnilo kot neutemeljen. Revizija glede podrednega tožbenega zahtevka ni dovoljena na podlagi samega zakona, saj ne gre za nobenega od sporov iz 1. do 4. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami), obenem pa Vrhovno sodišče revizije glede podrednega zahtevka tudi ni dopustilo. Zato je na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP revizijo v tem delu zavrglo.

13. V preostalem delu je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena.

-------------------------------
¹ Tožnik v reviziji uveljavlja zgolj to, da mu z novo pogodbo o zaposlitvi ni bila ponujena ustrezna zaposlitev, ne uveljavlja pa, da ni podan v odpovedi zatrjevani poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
² Ta določa, da se delavcu zagotovi pogodba o zaposlitvi po kolektivni pogodbi za gradbeno dejavnost za nedoločen čas, če delo po individualni pogodbi o zaposlitvi ni več potrebno oziroma če družba ukine delovno mesto.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS sodba VIII Ips 293/2015
• VDSS Sodba Pdp 183/2019
• VDSS Sodba in sklep Pdp 125/2023