VSRS Sodba in sklep VIII Ips 273/2016

Jedro

Slabi poslovni rezultati, ki so posledica upada prometa, so lahko utemeljen poslovni razlog, vendar le, če zaradi tega preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec lahko pristopi k reorganizaciji in zmanjša število zaposlenih, če jim zaradi upada prometa ne more več zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Revizija utemeljeno opozarja, da slab bilančni izid ne pomeni vedno prenehanja potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Če kljub slabšim poslovnim rezultatom in upadu prometa potreba po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ne preneha, poslovni razlog ni utemeljen. Za presojo, ali je potreba po delu pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi v resnici prenehala, je odločilnega pomena, ali se je obseg dela na delovnem mestu interni nadzornik zmanjšal oziroma ali delodajalec lahko izpad enega delavca nadomesti s preostalimi (z razporeditvijo nalog), ne da bi jih s tem prekomerno obremenil in ne da bi imel zaradi tega dodatne stroške.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v II. točki izreka delno spremeni tako, da se ugodi pritožbi tožeče stranke in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 3. 2012.

II. V ostalem delu se II. in III. točka izreka sodbe sodišča druge stopnje in nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje, to je glede odločitve o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku ter stroških postopka razveljavita in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 3. 2012 in da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki še vedno traja. Posledično je zavrnilo tudi zahtevek za reintegracijo in reparacijo. Z dopolnilno sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.070,00 EUR iz naslova neizplačanih nadur.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnika zoper dopolnilno sodbo, jo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zavrnilo je pritožbo tožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje in jo potrdilo v tem delu.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe. Izraža dvom v prepričljivost dokazne ocene, glede na to, da je sodišče prve stopnje v prvem sojenju dokaze ocenilo drugače kot v ponovljenem sojenju. V odpovedi je navedena ukinitev delovnega mesta. To ni laično poimenovanje s strani tožene stranke, kot je presodilo sodišče druge stopnje, ampak zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče presoje o obstoju poslovnega razloga ne bi smelo opreti na letno poročilo z dne 25. 4. 2012, glede na to, da odpoved datira na 8. 3. 2012. Prav tako ugotovitve o slabšem poslovnem rezultatu ne bi smelo opreti na izpoved direktorja tožene stranke. Ta namreč ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage tožene stranke v tej smeri. Sodišče je zanemarilo pomen inšpekcijskega nadzora Ministrstva za finance, iz katerega izhaja, da je tožena stranka izpad dela tožnika reševala z drugim, novim delavcem, kasneje pa tudi z zunanjo sodelavko. To pomeni, da ni podan pogoj, da je nadaljevanje dela onemogočeno in je drugačno materialnopravno naziranje sodišča zmotno. Tudi zato, ker narava dela, ki ga je opravljal tožnik, narekuje prisotnost najmanj dveh nadzornikov iger vsakodnevno. Ker je sodišče prepovedalo tožniku postavljati vprašanja direktorju tožene stranke in zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke ter predložitvijo podatkov elektronskega nadzora igralnega salona, je tožniku onemogočilo dokazovanje neutemeljenosti poslovnega razloga oziroma fiktivnosti poslovnega razloga. Poleg tega ni upoštevalo, da je bilo dokazno breme za zakonitost odpovedi na toženi stranki.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na vse odločilne pritožbene navedbe. Z uveljavljanjem drugih kršitev ("nesklepčnost" razlogov tožene stranke, omejevanje strank v postopku, nepopolno dokazno oceno, opustitev komunikacije s tožnikom itd.) v resnici nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju in delno tudi uporabi materialnega prava.

8. Materialno pravo je zmotno uporabljeno.

9. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu nadzornik iger v igralnem salonu A. Tožena stranka mu je dne 8. 3. 2012 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ugotovila je, da so poslovni rezultati slabi, upad prometa je bil konstanten, vplačila do oktobra 2011 so bila za več kot petino manjša kot leto poprej, primerjalno za daljše obdobje pa je bil upad prometa še večji. Zaradi slabih tržnih razmer, slabih poslovnih rezultatov in upada poslovanja igralnega salona A. se je odločila za reorganizacijo zaposlitvene strukture. Poslovni razlog v odpovedi pogodbe o zaposlitvi je glede na navedeno opredelila kot ekonomski in organizacijski. V sklopu reorganizacije je zmanjšala število izvajalcev na delovnem mestu nadzornik iger za enega delavca. Zato je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Njegovo delo je prerazporedila na ostale tri nadzornike B. B., C. C. in D. D. ter direktorja E. E.

10. Po 1. alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02 in naslednji) delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu iz poslovnega razloga, če preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, in sicer zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Sodišči nižjih stopenj sta presodili, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, ker je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga, saj so v reorganizacijo vodili izkazani slabši poslovni rezultati v prvih mesecih leta 2012 in zmanjšanje števila obiskovalcev.

11. Slabi poslovni rezultati, ki so posledica upada prometa, so lahko utemeljen poslovni razlog, vendar le, če zaradi tega preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec lahko pristopi k reorganizaciji in zmanjša število zaposlenih, če jim zaradi upada prometa ne more več zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Revizija utemeljeno opozarja, da slab bilančni izid ne pomeni vedno prenehanja potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Če kljub slabšim poslovnim rezultatom in upadu prometa potreba po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ne preneha, poslovni razlog ni utemeljen. Za presojo, ali je potreba po delu pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi v resnici prenehala, je odločilnega pomena, ali se je obseg dela na delovnem mestu interni nadzornik zmanjšal oziroma ali delodajalec lahko izpad enega delavca nadomesti s preostalimi (z razporeditvijo nalog), ne da bi jih s tem prekomerno obremenil in ne da bi imel zaradi tega dodatne stroške.

12. Tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da zaradi narave dela internega nadzornika - njegova prisotnost v salonu je potrebna 24 ur na dan - in dejstva, da je takoj po njegovem odhodu to delo opravljal F. F., ni dokazano prenehanje potrebe po opravljanju njegovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Ugotovljeno je bilo, da igralni salon odprt 24 ur na dan, če so v njem gostje ali ne. Da je bil zagotovljen 24 urni nadzor, izhaja iz Knjige nadzora (priloga B4), v kateri je vpisan razpored dela in število mesečno opravljenih ur nadzornikov. Preostali trije nadzorniki so izpovedali, da so po tožnikovem odhodu delali več.

13. Glede zaposlitve F. F. je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka z njim sklenila sodno poravnavo, na podlagi katere ga je 5. 3. 2012 vrnila na delo na delovno mesto kontrolor blagajnik. Čez tri dni je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, mu odredila, naj na delo ne prihaja več, nato pa ga praktično takoj nadomestila z F. F., ki za takšno delo ni imel niti licence. Res je sicer kot nadzornik delal le v času od 24. 3. 2012 do 2. 4. 2012, vendar zato, ker je posredoval inšpektor, ki je ob nadzoru ugotovil kršitev. Stališče sodišča druge stopnje, da v tem kontekstu "sodišče ni pristojno presojati poslovnih odločitev delodajalca" in da "rešitev", ki jo je tožena stranka uporabila le za dober teden s kršitvijo področnih predpisov¹ , ne vpliva na zakonitost odpovedi, ni sprejemljivo. Ta "rešitev" ravno obratno kaže na obstoj potrebe po delu internega nadzornika. Da je šlo za dober teden dela F. F. na delovnem mestu tožnika iz kakšnega drugega razloga in ne zato, ker je kršitev odkril inšpektor, ni bilo ugotovljeno. Tožena stranka je praktično takoj nadomestila izpadlega delavca (tožnika), z delavcem, ki ga je po tem, ko je uspel v delovnem sporu, sprejela nazaj na delo. Nadalje tudi ni nepomembno, da je po tožnikovem odhodu dodatno obremenila preostale nadzornike. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa potrdilo, izhaja, da dela ni bilo mogoče organizirati z razpoložljivimi delavci z licenco, ne da bi bil obseg redne in nadurne delovne obveznosti preostalih treh nadzornikov presežen (na to kažejo izpovedi prič in urniki dela v Knjigi nadzora).

14. Iz navedenega izhaja, da se obseg dela internih nadzornikov ni zmanjšal, saj je potreba po njihovem delu ostala enaka, ker je morala biti zagotovljena 24 urna prisotnost ne glede na število obiskovalcev. Tožena stranka je tožnika na nedovoljen način nadomestila z delavcem brez licence (pri čemer odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku sovpada z vrnitvijo tega delavca na delo), in z dodatno obremenitvijo ostalih nadzornikov (presežkom delovnih ur, ki jih mora delodajalec plačati, zaradi česar je vprašljiva tudi ekonomska upravičenost odpovedi). Poslovni razlog je utemeljen, če zaradi sprememb v poslovanju dejansko pride do prenehanja potreb po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi na posameznih delovnih mestih. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je glede na drugi odstavek 88. člena ZDR² , v povezavi s 4. členom Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca³ zakonita, če za to obstaja resen razlog. Navedena dejstva ne kažejo na obstoj resnega razloga, temveč na zlorabo, zaradi katere je odpoved nezakonita.

15. Ker poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ni utemeljen, je odpoved nezakonita. Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje delno spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V ostalem je glede reintegracijskega in reparacijskega zahtevka ter v stroškovnem delu na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

16. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ 85. a člena Zakona o igrah na srečo (ZIS-UPB3, Ur. l. RS št. 14/2011 in naslednji).
² Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
³ Delovno razmerje delavcu ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi - z operativnimi potrebami podjetja, ustanove ali službe.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 226/2009
• VSRS Sodba VIII Ips 198/2017
• Sodba VIII Ips 82/2007