VSRS Sklep III R 23/2017

Jedro

Določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ je treba razlagati tako, da ne predstavlja pravne podlage za določitev pristojnosti v primerih, ko je bil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo vložen na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku. V takšnih primerih je treba pristojnost določiti na podlagi določbe prvega odstavka 256. člena ZIZ.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.

Obrazložitev

1. Upnik (tožeča stranka) je dne 7. 4. 2017 pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti vložil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi sklepa in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 1. 2017, ki še ni izvršljiva. Predlagal je vpis predznambe zastavne pravice v korist upnika na treh nepremičninah, ki ležijo v katastrski občini Murska Sobota.

2. Okrajno sodišče v Murski Soboti se je s sklepom z dne 19. 4. 2017 izreklo za nepristojno za odločanje o tem predlogu. V obrazložitvi je pojasnilo, da je bil s sklepom in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 1. 2017 razveljavljen sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 4. 2014 v prvem in tretjem odstavku, v nadaljevanju pa je bilo odločeno o dolžnosti plačila dolžnika (tožene stranke) upniku (tožeči stranki) v skladu s pogoji iz poenostavljene prisilne poravnave. Nadalje je obrazložilo, da je sklep o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) postal pravnomočen pred vložitvijo predloga za izdajo predhodne odredbe, zato je v skladu z določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, pred katerim je že bil uveden pravdni postopek. Presodilo je, da se z izdajo sodbe ni pretrgala vez za določitev pristojnosti po tej zakonski določbi. Po pravnomočnosti sklepa z dne 19. 4. 2017 je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot pristojnemu sodišču.

3. Okrožno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo, zato je sprožilo spor o pristojnosti. Izpostavilo je, da se v pravdnem postopku, ki teče po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, odloča o (ne)utemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi. Takoj ko je o tem odločeno s sodbo, lahko predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena ZIZ le sodba. Zato se po izdaji sodbe pristojnost določa po prvem odstavku 256. člena ZIZ.

4. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.

5. Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (prvi odstavek 256. člena ZIZ). V primeru zavarovanja s predhodno odredbo je po pravnomočnosti sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena ZIZ za vodenje in odločanje na prvi stopnji pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni postopek (drugi odstavek 256. člena ZIZ).

6. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču Okrožnega sodišča v Ljubljani, da se v primeru predloga za zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pristojnost za odločitev o njem določi na podlagi prvega odstavka 256. člena ZIZ in ne na podlagi drugega odstavka 256. člena ZIZ, kot je menilo Okrajno sodišče v Murski Soboti.

7. Iz besedila določbe drugega odstavka 256. člena ZIZ izhaja, da se ta nanaša na primere, ko je bil najprej vložen predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi pa se je postopek nadaljeval kot pravdni postopek (62. člen ZIZ). V tovrstnih primerih je bilo možno vložiti predlog za zavarovanje s predhodno odredbo v različnih fazah izvršilnega oziroma pravdnega postopka, in sicer bodisi na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, bodisi na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku. Glede na časovno točko, ki jo določa kot kriterij za razmejitev pristojnosti med sodiščem iz prvega odstavka 256. člena ZIZ in med sodiščem iz drugega odstavka 256. člena ZIZ (pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena ZIZ), je določba drugega odstavka 256. člena ZIZ zagotovo pravna podlaga za določitev pristojnosti takrat, ko je bil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo vložen na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine. Tudi iz zakonodajnega gradiva je razvidno, da je bila z vidika predlagatelja določbe drugega odstavka 256. člena ZIZ problematična faza prehoda izvršilnega postopka v pravdni postopek in da je bil njegov namen preprečiti dvojnost postopka, do katere bi sicer lahko prišlo po pravnomočnosti sklepa iz drugega odstavka 62. člena ZIZ, ko bi se hkrati obravnaval postopek na podlagi predhodne odredbe pred izvršilnim sodiščem in pravdni postopek na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pred pravdnim sodiščem.¹

8. Jezikovna razlaga določbe drugega odstavka 256. člena ZIZ bi sama zase omogočala razumevanje, da je določba drugega odstavka 256. člena ZIZ pravna podlaga za določitev pristojnosti tudi v primerih, kot je obravnavani, torej takrat, ko je bil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo vložen na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Vendar pa bi bilo upoštevaje preostale okoliščine, obrazložene spodaj, takšno razumevanje te določbe nepravilno. Kot prvo, določba drugega odstavka 256. člena ZIZ predstavlja izjemo od splošnega pravila o pristojnosti za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo po prvem odstavku 256. člena ZIZ in jo je kot izjemo treba razlagati restriktivno. Kot drugo, iz zakonodajnega gradiva ni razviden namen predlagatelja določbe drugega odstavka 256. člena ZIZ preprečiti dvojnost postopkov po izdaji sodbe v pravdnem postopku. Kot tretje pa Vrhovno sodišče ne vidi razumnega razloga za razlikovanje med predlogi za zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in med predlogi za zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku, ki se je začel z vložitvijo tožbe.

9. Glede na obrazloženo je treba določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ razlagati tako, da ne predstavlja pravne podlage za določitev pristojnosti v primerih, ko je bil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo vložen na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku. V takšnih primerih je treba pristojnost določiti na podlagi določbe prvega odstavka 256. člena ZIZ.

10. V obravnavanem primeru je upnik v predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi sodbe predlagal predznambo zastavne pravice v korist upnika na treh nepremičninah, ki ležijo v katastrski občini Murska Sobota. Za odločitev o tem predlogu je pristojno okrajno sodišče (99. člen Zakona o sodiščih - ZS), ki bi bilo pristojno za izvršbo na nepremičnine, na katere je predlagano zavarovanje (prvi odstavek 256. člena ZIZ). Za izvršbo na nepremičnine bi bilo pristojno sodišče, na območju katerega so nepremičnine (166. člen ZIZ). Ker se nepremičnine iz predloga za zavarovanje s predhodno odredbo nahajajo na območju Okrajnega sodišča Murska Sobota, je to sodišče tisto, ki je pristojno za odločitev o predlogu in za samo zavarovanje.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 10. 3. 2011, EVA 2011-2011-0023, str. 11, objavljen v Poročevalcu DZ z dne 11. 3. 2011.

Datum zadnje spremembe:

23.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep I R 68/2016
• Sklep III R 20/2013
• VSC sklep I Ip 1054/2008