VSRS Sklep III R 22/2017

Jedro

Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Višje sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je v zadevi odločilo s sodbo I Pg 35/2015 z dne 24. 6. 2016.

2. Predsednik Vrhovnega sodišča RS je 17. 10. 2016 na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) izdal sklep Su 1875/2016, s katerim je bila pristojnost za sojenje v gospodarskih pravdnih zadevah (Cpg zadeve) Višjega sodišča v Mariboru prenesena na Višje sodišče v Celju tako, da se v mesecu oktobru in novembru 2016 prenese pristojnost za sojenje po deset zadev mesečno. Pristojnost se prenese v I Cpg zadevah, ki se vrnejo po prvem dnevu v tekočem mesecu iz mediacijskega postopka brez soglasja za mediacijo ali po neuspešni mediaciji ter v I Cpg zadevah, ki se dodeljujejo prednostno in so predložene Višjemu sodišču v Mariboru po prvem dnevu v tekočem mesecu. Pristojnost pa se ne prenese v zadevah, ki se dodelijo sodnikom po pravilih dodelitve ponovno predloženih razveljavljenih zadev ali zadev, rešenih na drug način, oziroma v zadevah, v katerih po zakonu ni mogoč prenos pristojnosti za sojenje.

3. Skladno s sklepom Vrhovnega sodišča RS Su 1875/2016 z dne 17. 10. 2016 je o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Pg 35/2015 z dne 24. 6. 2016 odločalo Višje sodišče v Celju. Sodbo sodišča prve stopnje je s sklepom Cpg 258/2016 z dne 7. 12. 2016 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

4. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je v zadevi ponovno odločilo s sodbo in sklepom I Pg 109/2016 z dne 17. 2. 2017. Zoper sodbo je vložila pritožbo tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je zadevo predložilo v obravnavanje Višjemu sodišču v Mariboru.

5. Višje sodišče v Mariboru je 21. 4. 2017 s sklepom I Cpg 133/2017 odločilo, da ni pristojno za odločanje v zadevi. Sklenilo je, da se zadeva odstopi v reševanje stvarno pristojnemu Višjemu sodišču v Celju. Odločitev je utemeljevalo z argumentom, da je bila po sklepu Su 1875/2016 z dne 17. 10. 2016 na Višje sodišče v Celju prenesena pristojnost za odločanje o pritožbah zoper sodbe sodišča prve stopnje, vse dokler spor ni pravnomočno končan. Pojasnilo je, da se s prenosom pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče prenese pristojnost za odločanje o vseh pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje v zadevi, v kateri je (predhodno) prišlo do takšnega prenosa pristojnosti.

6. Višje sodišče v Celju je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Meni, da je v sklepu Su 1875/2016 z dne 17. 10. 2016 delegacija pristojnosti omejena (zgolj) s številom zadev in časom. Sklep je jasen in ne določa izjeme, po kateri bi delegacija pristojnosti v zadevi veljala vse do sprejetja pravnomočne odločitve.

7. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Višje sodišče v Mariboru.

8. Po določbi 105.a člena ZS lahko predsednik skupno neposredno višjega sodišča na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. V sklepu o prenosu pristojnosti določi predsednik število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, ter pravila za izbiro zadev.

9. Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane.¹ Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.

10. Sklep predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 1875/2016 z dne 17. 10. 2016 je določil pravila izbire zadev tako, da je izbiro zadev omejil s časom in številom prenesenih zadev. Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle v odločanje Višjemu sodišču v Celju (tudi) v primerih, ko je to enkrat že odločalo v zadevi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Prav tako v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti pravila po 159. členu Sodnega reda.² Ta se namreč nanaša na odločanje sodišča druge stopnje v okviru njegove zakonsko urejene krajevne pristojnosti. Navedeno pomeni, da se pristojnost v konkretni zadevi določa po določbi 104. člena ZS.

11. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

-------------------------------
¹ Poročevalec DZ RS, št. 102/2006.
² Ur. l. RS, št. 87/2016, prej enako 163. člen Sodnega reda, Ur. l. RS, št. 17/1995 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

23.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III R 21/2017
• VSRS Sklep III R 19/2017
• VSL sklep PRp 6/2011