VSRS Sodba III Ips 36/2016

Jedro

Na prevzeto obveznost prve toženke, da kot investitorka pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ne more vplivati zatrjevano ravnanje tožnice, ki naj bi s protipravnimi ravnanji posegla v zemljišče prve toženke. Tudi če je res tako ravnala, bi morala prva toženka za zaščito svojih interesov uporabiti druga pravna sredstva.

Pogodbena dolžnost prve toženke je bila, da pridobi uporabno dovoljenje in s tem v zvezi priskrbi in v spis vloži vso potrebno dokumentacijo. Če je bila dokumentacija tožnice nepravilna, bi si kot vlagateljica zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja morala prizadevati za pridobitev ustrezne dokumentacije.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Prva toženka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožnici njene revizijske stroške v znesku 4.843,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, dalje.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala povračilo škode, ki ji je nastala pri pridobivanju uporabnega dovoljenja za bencinski servis A. Odškodninsko odgovornost prve toženke je utemeljevala na njeni kršitvi pogodbenih obveznosti po sklenjeni kupoprodajni predpogodbi št. 07 z dne 25. 7. 2007 in prodajni pogodbi št. 03 z dne 13. 8. 2008. Drugemu tožencu, ki je bil zaposlen pri prvi toženki, je očitala, da je kršil svoje dolžnosti odgovornega nadzornika gradnje in je brez podlage preklical izjavo o zanesljivosti objekta A. Tretja toženka naj bi bila tožnici odškodninsko odgovorna, ker je bila zakonita zastopnica prve toženke in je oblikovala njeno voljo.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta prva toženka in drugi toženec tožnici dolžna nerazdelno plačati znesek 468.203,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek zoper prvo toženko in drugega toženca za plačilo 35.134,80 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in zahtevek zoper tretjo toženko je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je o stroških postopka (III. in IV. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi prve toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo v delu, ki se nanaša na tek obresti. V preostalem je sodbo sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka glede prve toženke potrdilo (I. točka izreka). Pritožbi drugega toženca je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. in III. točki glede drugega toženca razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (II. točka izreka).

4. Zoper zavrnilni del I. točke izreka sodbe sodišča druge stopnje vlaga prva toženka revizijo. V njej uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev določb pravdnega postopa (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podrejeno predlaga, da Vrhovno sodišče sodbi sodišča druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

5. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

Relevantno dejansko stanje

7. Tožnica kot kupec in prva toženka kot prodajalka sta 25. 7. 2007 sklenili kupoprodajno predpogodbo št. 07 (v nadaljevanju predpogodba), na podlagi katere je prva toženka zgradila za tožnico bencinski servis na lokaciji A. Zavezala se je izvesti tehnični pregled ter pridobiti uporabno dovoljenje za objekt, usklajen z opremo, ki jo dobavi kupec. Stranki sta se tudi dogovorili, da se za vsa dodatna dela in večjo površino parcele, ki niso zajeta v predpogodbi, sklene aneks.

8. Dne 13. 8. 2008 sta tožnica kot kupec in prva toženka kot prodajalka sklenili Prodajno pogodbo št. 03 (v nadaljevanju prodajna pogodba), na podlagi katere je prodajalka prodala in izročila kupcu v njegovo takojšnjo last, posest in uživanje nepremičnino (bencinski servis) z vsemi pravicami in dolžnostmi za dogovorjeno kupnino v znesku 955.200,00 EUR brez DDV. Znesek predstavlja dokončno obveznost kupca po pogodbi in po predpogodbi, ki je postala sestavni del pogodbe.

9. Prva toženka uporabnega dovoljenja ni pridobila. Po odločbi Upravne enote Žalec z dne 17. 4. 2008 bi morala kot investitor odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob tehničnem pregledu, a jih ni. Tudi na pisne pozive tožnice za odpravo pomanjkljivosti se ni odzvala. Ker ni imela urejenega pogodbenega razmerja z izvajalcem gradbenih del za bencinski servis A., ji ta ni želel izročiti dopolnjene PID dokumentacije. Prva toženka se je v upravnem postopku sklicevala na ponarejeno in lažno dokumentacijo, pri čemer ta v kazenskem postopku kot takšna ni bila ugotovljena.

10. Z dopisom z dne 12. 11. 2009 je prva toženka tožnici sporočila, da je z delom na podlagi prodajne pogodbe končala in da za pridobitev uporabnega dovoljenja za bencinski servis A. ne bo storila ničesar. Nadaljevanje pogovorov je pogojevala s plačilom dodatnih del in z nakupom zemljišča ob izpolnjenih določenih pogojih, in sicer notarsko overjene odpovedi tožbenemu zahtevku C., d. o. o., notarsko overjeni odpovedi tožbenemu zahtevku D. D., overjene izjave tožnice, da je prejela projekt IDZ in plačilom 175.000,00 EUR. Dne 20. 11. 2009 je tožnici sporočila, da očitno ni razumela njene ponudbe za nakup zemljišč in da "niti za milijon evrov ni več pripravljena sodelovati pri pridobitvi uporabnega dovoljenja, še najmanj sedaj, ko je praktično potekel čas za njegovo pridobitev".

11. V postopku za pridobitev uporabnega dovoljenja so bile pomanjkljivosti v zvezi z visokonapetostnim vodom Elektra Gorenjske, d. d., odpravljene. Za odpravo manjše napake v PID je bilo potrebno zgolj zamenjati grafiko.

12. Tožnica je zaradi pasivnosti prve toženke sama vstopila v postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja in je uporabno dovoljenje pridobila z odločbo UE Žalec št. ... z dne 10. 5. 2013.

Razlogi revizije

13. Revizija vztraja, da so bila v listinah, ki jih je tožnica predložila UE Žalec v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja, navedena neresnična dejstva, da je bila dokumentacija ponarejena in bi zato moralo sodišče prve stopnje postopek prekiniti. Zaradi pomanjkljivosti v predloženi dokumentaciji se je prva toženka kot investitor in nadzornik morala upirati izdaji uporabnega dovoljenja. Izvajalec gradbenih del C., d. o. o., je s tožnico 14. 12. 2009 sklenil sporazum o izdelavi dokumentacije za izdajo uporabnega dovoljenja, četudi je bil zavezan k izdelavi ustrezne dokumentacije že po gradbeni pogodbi, sklenjeni s prvo toženko. Revizija nadalje pojasnjuje razloge za umik izjave o zanesljivosti objekta njenega nadzornika (drugega toženca). Sodiščema nižjih stopenj očita zmoten zaključek o pravni naravi prodajne pogodbe in predpogodbe. Tožnica je kupila objekt v gradnji, zato bi moralo sodišče pogodbi presojati kot gradbeni in ne kot prodajni. Pridobitev uporabnega dovoljenja je bila poleg tega pogojena z gradnjo 20kV daljnovoda, kar je bila naloga tožnice. Ta navkljub svoji zavezi v predpogodbi ob sklenitvi prodajne pogodbe ni želela odkupiti celotnega zemljišča prve toženke, pač pa je naročila parcelacijo in odkupila le 2.713 m2 (namesto dogovorjenih 3.365 m2). Na kupljenem objektu je tožnica izvajala posege, s katerimi je protipravno posegla v lastninsko pravico prve toženke kot lastnice sosednjih zemljišč.

O utemeljenosti revizije

14. Revizija ni utemeljena.

15. Med pravdnima strankama ni bilo spora o vsebini sklenjene predpogodbe in prodajne pogodbe. Sodišči nižjih stopenj sta ob upoštevanju njunega besedila pravilno zaključili, da se je prva toženka tožnici zavezala pridobiti uporabno dovoljenje za objekt, ki je bil predmet prodaje. S tem, ko sta se stranki odgovorili, da bo predpogodba sestavni del prodajne pogodbe, so pravice in obveznosti, zapisane v njej, postale del vsebine prodajne pogodbe. Na jasno zapisano obveznost prve toženke, da bo za tožnico pridobila uporabno dovoljenje za kupljeni objekt, pravna kvalifikacija sklenjenih pogodb ne more vplivati. Ključno za odločitev v zadevi je, ali je prva toženka svojo obveznost po pogodbi izpolnila ter ali je imela za neizpolnitev pravno upoštevne razloge.

16. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je prva toženka izdaji uporabnega dovoljenja nasprotovala zaradi nerešenih vprašanj v zvezi s plačilom dodatnih del ter neurejenega razmerja s svojim izvajalcem C., d. o. o.. Zaključili sta, da prva toženka ni uspela dokazati, da bi bila predložena dokumentacija tožnice ponarejena oziroma neresnična. Takšne ugotovitve sodišč tvorijo dejansko podlago sodbe, njeno izpodbijanje pa ni dovoljen revizijski razlog.

17. Revizija vztraja, da so bile v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja, v katerega je tožnica vstopila zaradi pasivnosti prve toženke, storjene številne nepravilnosti. To naj bi bil tudi razlog, da se je v postopku izdaji dovoljenja upirala. Navedba revizije nasprotuje dejanski ugotovitvi sodišč nižjih stopenj, da je prva toženka sodelovanje v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja pogojevala "zgolj" s plačilom dodatnih del in z nakupom zemljišča, ob nekaterih dodatnih pogojih, zato skladno z določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more biti predmet presoje revizijskega sodišča. Poleg tega je prvi toženki sodišče druge stopnje ob tem pravilno pojasnilo, da je bila njena pogodbena dolžnost, da pridobi uporabno dovoljenje in s tem v zvezi priskrbi in v spis vloži vso potrebno dokumentacijo. Če je bila dokumentacija tožnice nepravilna, bi si kot vlagateljica zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja morala prizadevati za pridobitev ustrezne dokumentacije.

18. Revizija v nadaljevanju pojasnjuje razloge za ravnanje drugega toženca v zvezi z umikom njegove izjave o skladnosti objekta. Navedbe o okoliščinah podane izjave in posledično njenega umika prav tako predstavljajo dejansko stanje v zadevi in zato ne terjajo presoje revizijskega sodišča.

19. Na prevzeto obveznost prve toženke, da kot investitorka pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ne more vplivati zatrjevano ravnanje tožnice, ki naj bi s protipravnimi ravnanji posegla v zemljišče prve toženke. Tudi če je res tako ravnala, bi morala prva toženka za zaščito svojih interesov uporabiti druga pravna sredstva. Prav tako je neuspešno sklicevanje revizije na obveznost tožnice, da skladno z zahtevo Elektra Celje, d. d., zgradi 20kV daljnovod. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila ta obveznost izpolnjena in da zaradi manjše napake v izrisu poteka NN priključka ni predstavljala večjega zastoja v postopku, posledično pa ne more razbremeniti odgovornosti prve toženke zaradi njenega ravnanja v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja in posledične kršitve prevzetih pogodbenih obveznosti.

20. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

21. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker prva toženka z revizijo ni uspela, nosi sama svoje stroške in mora tožnici povrniti njene stroške odgovora na revizijo. Skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) znašajo ti skupaj 4.843,40 EUR in zajemajo 3.950,00 EUR stroškov sestave odgovora na revizijo (tarif. št. 3300), 20,00 EUR stroškov za poštne in telekomunikacijske storitve (tarif. št. 6002) ter 22 % DDV.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 423/2005
• VSM sodba I Cp 1071/2013
• Sodba I Up 1076/2001