VSRS Sodba II Ips 147/2017

Jedro

Z izbrisno tožbo se sanira materialnopravno neveljavna vknjižba v zemljiški knjigi. Po 243. členu ZZK-1 ima aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe vsakdo, čigar obligacijska pravica je bila zaradi vknjižbe kršena. V drugem in tretjem odstavku 243. člena ZZK-1 so zajeti pravni položaji materialnopravno neveljavnih vknjižb. Izrecno je določeno, da je vknjižba neveljavna tudi zaradi kršitve predkupne pravice. Kršitev zakonitih predkupnih pravic v javnem interesu povzroči ničnost zavezovalnega pravnega posla in ti položaji so zajeti v prvi točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1, kršitev pogodbenih ali zakonitih predkupnih pravic v zasebnem interesu pa povzroči razveljavitev razpolagalnega pravnega posla - zemljiškoknjižnega dovolila. Ti položaji so zajeti v tretji točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1. Za obstoj procesne aktivne legitimacije zadošča zatrjevana kršitev predkupne pravice. Kršitev predkupne pravice in to da ima prednostno pravico nakupa je tožnik zatrjeval v tožbi. Prva toženka je ugovarjala, da bi tožnik imel predkupno prednostno pravico le, če bi uspel iztožiti sklenitev pogodbe in naknadno doseči odobritev pravnega posla (po pravni praksi pred sprejetim načelnim pravnim mnenjem) ali izstavitev zemljiškoknjižne listine (po sprejetem načelnem pravnem mnenju). To pa ne drži. Že samo izkazan (ali neprerekan) obstoj predkupne pravice in v obravnavanem primeru ničnost zavezovalnega pravnega posla zadošča za aktivno legitimacijo in ugoditev zahtevku po izbrisni tožbi.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Prva toženka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 280,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je prva toženka 21. 6. 2002 na oglasni deski pristojne upravne enote objavila ponudbo za prodajo parc. št. 450/3 k. o. ..., ki je bila opredeljena kot gozd in se je po lokacijski informaciji (A8) nahajala v območju varovalnih gozdov. Ponudbo so poleg tožnika in drugih dveh tožencev sprejeli še A. J. in B. J. ter C. C.. Druga toženka in tretji toženec sta že pred tem od prve toženke kupila zemljišče parc. št. 432 k. o. ..., ki je bilo po lokacijski informaciji prav tako gozd, vendar se je za razliko od parc. št. 450/3 nahajalo v območju stavbnih zemljišč.

2. Kljub že začeti prodaji po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) je bila dne 14. 11. 2002 na predlog prve toženke opravljena geodetska združitev parcel 450/3 in 432 v parc. št. 432 k. o. .... Tožnik je predlagal obnovo tega postopka, vendar je bil predlog zavržen, ker ni bil stranka postopka združevanja parcel. Dne 18. 12. 2002 so toženci sklenili aneks v katerem so navedli, da se je zaradi združitve povečala izmera parc. št. 432 in se dogovorili o kupnini. Dne 1. 10. 2002 je tožnica ponudbo za prodajo zemljišča umaknila.

3. Tožnik je najprej dne 8. 10. 2002 v zadevi P 292/2002 (kasneje P 287/2006) vložil tožbo, s katero je od sodišča zahteval, naj odloči, da je prva toženka dolžna z njim skleniti kupoprodajno pogodbo za parc. št. 450/3. Nato je 29. 4. 2004 vložil še v tej zadevi obravnavano tožbo, s katero je od sodišča zahteval, naj zaradi izigravanja prisilnih predpisov ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč ugotovi ničnost aneksa in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.

4. Dne 10. 3. 2009 je bil v zadevi P 287/2006 zavrnjen tožnikov zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe za parc. št. 450/3. Sodišče se je v obrazložitvi sklicevalo na prvo - kasneje sicer razveljavljeno - odločbo v tem postopku, s katero je bil zahtevek za ugotovitev ničnosti sklenjenega aneksa zavrnjen. Kot odločilno je sodišče štelo tudi, da tožnik ni navedel, zakaj ima med sprejemniki ponudbe predkupno pravico najvišjega ranga. Pritožba zoper sodbo je bila 26. 5. 2010 zavržena, ker ni bila podpisana, revizija pa zato, ker je bila prepozna (odločba II Ips 899/2009 z dne 21. 10. 2010). Predlog za obnovo postopka v zadevi P 287/2006 je bil zavržen dne 24. 8. 2016.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku odločalo trikrat, sodišče druge stopnje štirikrat, vrhovno sodišče pa odloča tretjič (II Ips 1272/2008 z dne 15. 3. 2012 in II Ips 18/2016 z dne 11. 2. 2016).

6. V tretjem sojenju je sodišče prve stopnje odločilo, da je ničen aneks, ki so ga toženci sklenili dne 18. 12. 2002, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice drugih dveh tožencev na tistem delu parc. št. 432, ki v naravi predstavlja bivšo parc. št. 450/3 in je v elaboratu označen z rezervirano parc. št. 432/2 in odredilo, naj se na tej parceli vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje - torej vpiše lastninska pravica prve toženke.

7. Sodišče druge stopnje je s sodbo Cp 853/2014 z dne 14. 4. 2015 pritožbi prve toženke ugodilo in je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sledilo je ugovoru prve toženke in obrazložilo, da bi tožnik imel pravni interes in aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo le, če bi uspel z zahtevkom za sklenitev prodajne pogodbe, saj bi šele takrat pridobil obligacijsko pravico in s tem aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo.

8. Z odločbo II Ips 18/2016 z dne 11. 2. 2016 je Vrhovno sodišče ugodilo reviziji tožnika in je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Navedlo je, da so zmotni razlogi sodišča druge stopnje, da tožnik nima aktivne legitimacije, ker nima nobene (obligacijske) pravice, ki bi bila prizadeta z materialnopravno neveljavno vknjižbo. Opozorilo je, da tožnik kot predkupni upravičenec spornega kmetijskega zemljišča nima zgolj pravice do sklenitve pogodbe, ampak je bil zavezovalni pravni posel celo že sklenjen v trenutku, ko je prva toženka prejela njegov sprejem ponudbe, kar je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo v svojem načelnem pravnem mnenju z dne 6. 4. 2012.¹ Aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe na podlagi 243. člena ZZK-1 pa ima tudi predkupni upravičenec oziroma imetnik obligacijske pravice. Navedlo je, da zavrnitev zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe v drugi pravdi tožniku ne jemlje predkupne pravice.

9. Po prejemu odločbe Vrhovnega sodišča je prvi toženec v vlogi z dne 29. 2. 2016 navedel, da tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe, ker ni zatrjeval niti dokazal, da ima s prvo toženko sklenjen zavezovalni pravni posel, niti da ima predkupno pravico najboljšega vrstnega reda, zaradi česar je bil njegov zahtevek za sklenitev pogodbe tudi pravnomočno zavrnjen. Navedel je, da tožnik tudi ne more doseči odobritve sklenjene pogodbe s strani upravne enote, saj vloge za odobritev ni podal pravočasno, upravni postopek je bil že pravnomočno zaključen, prav tako ne more zahtevati od prve toženke izstavitve zemljiškoknjižne listine, ker je ta zahtevek že zastaral.

10. Sodišče druge stopnje je v tretjem sojenju s sodbo I Cp 135/2016 pritožbe zavrnilo in je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Navedlo je, da je ob ugotovitvi, da se je nekdanja parc. št. 450/3 nahajala na območju varovanega gozda, pravilna odločitev, da je bila pogodba o prodaji tega zemljišča, ki je bila sklenjena mimo prisilnih določb ZKZ, nična.

11. Revizija je bila dopuščena s sklepom II Dor 225/2016 glede pravnih vprašanj: ali je tožnik aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe in tožbe za ugotovitev ničnosti na podlagi 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) kljub temu, da v konkretnem primeru ne more priti do veljavnosti zavezovalnega posla, saj se odložni pogoj ne bo realiziral oziroma se v nobenem primeru ne more realizirati in ali sodišče druge stopnje krši pravico stranke do izjave in do obravnavanja pred sodiščem, če se ne opredeli do materialnopravnega naziranja stranke, ki ga je sodišču druge stopnje z vlogo posredovala po tem, ko je Vrhovno sodišče sodbo pritožbenega sodišča zaradi drugačnih materialnopravnih izhodišč razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, pač pa sledi materialnopravnemu stališču Vrhovnega sodišča, do katerega je stranka zavzela stališče v pripravljalni vlogi pred ponovnim odločanjem, ne da bi upoštevalo okoliščine konkretnega primera.

12. Prvi toženec tako v dopuščeni reviziji vztraja pri stališču, da tožnik nima pravnega interesa za izbrisno tožbo, ker upravna enota sklenjenega pravnega posla ne more več realizirati, saj je bil postopek pred upravno enoto s sklepom ustavljen že 1. 10. 2002, iztekli so se vsi roki za vložitev pravnih sredstev, poleg tega postopka ni mogoče obnoviti. Opozarja, da tožnik ni niti zatrjeval niti dokazal, da je na upravno enoto vložil predlog za odobritev pravnega posla, niti ni izkazal, da bi upravna enota odobrila prav pravni posel, sklenjen z njim. Navaja, da je Vrhovno sodišče z odločitvijo v zadevi II Ips 18/2016, da je tožnik izkazal aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo že s tem, da je sprejel ponudbo toženke, izrazilo novo pravno naziranje, na katerega se je odzval z vlogo, sodišče druge stopnje pa te vloge ni upoštevalo niti se ni opredelilo do v njej podanih materialnopravnih stališč. Meni, da gre za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 22. člena Ustave RS. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, naj sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

13. Sodišče je revizijo vročilo tožniku, ki je nanjo odgovoril. Navaja, da je po uspehu z izbrisno tožbo predlagal obnovo postopka v zadevi P 292/2002, v kateri mu je bil zavrnjen zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe. Predlog za obnovo postopka je bil zavržen in zoper to odločitev je vložil pritožbo. Poudarja, da rok za odobritev pravnega posla teče šele od pravnomočnosti sodbe, s katero je tožniku naložena sklenitev prodajne pogodbe. Meni, da ima zato v tej fazi postopka pravni interes za izbrisno tožbo. Opozarja tudi, da za prvo toženko - glede na sprejeto pravno mnenje - stališče Vrhovnega sodišča ne bi smelo biti presenečenje.

14. Revizija ni utemeljena.

15. Vrhovno sodišče uvodoma poudarja, da izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje ni obremenjena z očitano kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prva toženka je namreč že v predhodnem postopku uveljavljala vsebinsko enak ugovor, kot v pripravljalni vlogi z dne z dne 29. 2. 2016. Bistvo tega ugovora pa je, da tožnik zato, ker ne more več iztožiti sklenitve pogodbe, niti pridobiti odobritve pristojne upravne enote, niti uspeti z zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižne listine, nima aktivne legitimacije niti pravnega interesa za izbrisno tožbo. Prav temu ugovoru je višje sodišče sledilo v odločbi Cp 853/2014 z dne 14. 4. 2015, ko je pritožbi prve toženke ugodilo in je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Vrhovno sodišče pa je v odločbi II Ips 18/2016 obrazložilo, da navedbe prve toženke niso pravno pomembne za presojo, ali tožnik ima aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe, ampak kvečjemu za presojo, ali ima pravni interes. Prav te razloge je povzelo sodišče druge stopnje v 13. točki in s tem odgovorilo na navedbe prve toženke v pripravljalni vlogi z dne 29. 2. 2016 . Ob zadnji odločitvi Vrhovnega in višjega sodišča še ni bilo odločeno o pritožbi zoper sklep o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka v zadevi P 292/2002, vendar bo Vrhovno sodišče v nadaljevanju pojasnilo, zakaj to ni pravno pomembno.

16. Vrhovno sodišče ponovno opozarja, da je ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije materialnopravne, ugovor pomanjkanja pravnega interesa pa procesne narave in gre za vsebinsko povsem različni vprašanji.

17. Kot je Vrhovno sodišče že zapisalo v odločbi II Ips 18/2016 je ugovor prve toženke o pomanjkanju aktivne legitimacije za izbrisno tožbo neutemeljen. Z izbrisno tožbo se sanira materialnopravno neveljavna vknjižba v zemljiški knjigi. Po 243. členu ZZK-1 ima aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe vsakdo, čigar obligacijska pravica je bila zaradi vknjižbe kršena. V drugem in tretjem odstavku 243. člena ZZK-1 so zajeti pravni položaji materialnopravno neveljavnih vknjižb. Izrecno je določeno, da je vknjižba neveljavna tudi zaradi kršitve predkupne pravice. Kršitev zakonitih predkupnih pravic v javnem interesu povzroči ničnost zavezovalnega pravnega posla in ti položaji so zajeti v prvi točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1, kršitev pogodbenih ali zakonitih predkupnih pravic v zasebnem interesu pa povzroči razveljavitev razpolagalnega pravnega posla - zemljiškoknjižnega dovolila. Ti položaji so zajeti v tretji točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1.² Za obstoj procesne aktivne legitimacije zadošča zatrjevana kršitev predkupne pravice. Kršitev predkupne pravice in to da ima prednostno pravico nakupa je tožnik zatrjeval v tožbi. Prva toženka je ugovarjala, da bi tožnik imel predkupno prednostno pravico le, če bi uspel iztožiti sklenitev pogodbe in naknadno doseči odobritev pravnega posla (po pravni praksi pred sprejetim načelnim pravnim mnenjem) ali izstavitev zemljiškoknjižne listine (po sprejetem načelnem pravnem mnenju). To pa ne drži. Že samo izkazan (ali neprerekan) obstoj predkupne pravice in v obravnavanem primeru ničnost zavezovalnega pravnega posla zadošča za aktivno legitimacijo in ugoditev zahtevku po izbrisni tožbi.

18. Ugovor pomanjkanja pravnega interesa pa je kot rečeno procesne narave. Tožnik uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek za ničnost sklenjenega aneksa in izbrisno tožbo. Vmesni ugotovitveni zahtevek zaradi prejudicialnosti do glavnega (izbrisnega) zahtevka ne obremenjuje ne tožencev ne sodišča, zato uveljavljanje takšnega zahtevka ni omejeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP). Ta mora biti podan glede glavnega predmeta spora, ki je v konkretnem primeru oblikovalna (izbrisna) tožba, za katero se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati. Tudi sicer je pravni interes podan, če tožnik trdi, da je njegova pravica kršena ali ogrožena in če izkaže za verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena pravna korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti. Zdaj že gotovo dejstvo, da ne bo mogel doseči odobritve sklenjenega pravnega posla tožniku ne jemlje pravnega interesa. Za obstoj pravnega interesa zadošča, da bo tožnik z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja preprečil prodajo mimo prisilnih določb ZKZ, ob morebitni novi prodaji nepremičnine po določbah ZKZ pa bo ponovno lahko uveljavljal predkupno pravico.

19. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

20. Odločitev, da prva toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom revizijske odločbe. Na podlagi navedenih določb pa mora prva toženka tožniku povrniti njegove stroške odgovora na revizijo v znesku 280,90 EUR (600 točk in 2 % mat. stroški, DDV pooblaščenec ni priglasil). Glede na prehodno določbo 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015) je Vrhovno sodišče pri odločanju uporabilo prej veljavni Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008).

-------------------------------
¹ (1) Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, je v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena Obligacijskega zakonika. (2) Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je kupoprodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov. (3) Zahteva po predložitvi pogodbe o pravnem poslu v postopku odobritve pravnega posla iz 22. člena ZKZ je izpolnjena, če se predkupni upravičenec, ki je pravočasno sprejel ponudbo, sklicuje na izjavo o sprejemu ponudbe. (4) Pristojna upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov. Kadar ima glede na določbo 23. člena ZKZ več sprejemnikov ponudbe predkupno pravico enakega vrstnega reda, upravna enota pozove ponudnika, naj opravi izbiro. Če ta izbire v postavljenem roku ne opravi, to stori upravna enota, upoštevajoč namen zakonske ureditve predkupne pravice. (5) Predkupni upravičenec, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila. Vrhovno sodišče RS, Pravna mnenja, št. I/2012, str. 17.
² R. Vrenčur, Izbrisna tožba pri izpodbijanju prodaje zaradi kršitve predkupnih pravic, Sodobno stvarno pravo, izbrana poglavja 2. del, GV 2017, str. 292 in 293

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep II DoR 180/2015
• VSRS sklep II Ips 18/2016
• Sklep III Ips 44/2010