VSRS Sklep VIII DoR 54/2016-10

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru prerazporeditve oziroma premestitve na drugo delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost v različni plačni skupini javni uslužbenec upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če ves čas opravlja enako delo in enake delovne naloge ter gre posledično za prerazporeditev na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru prerazporeditve oziroma premestitve na drugo delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost v različni plačni skupini javni uslužbenec upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če ves čas opravlja enako delo in enake delovne naloge ter gre posledično za prerazporeditev na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti razveljavilo odločbo tožene stranke, št. 1005-27/2012-1481 z dne 7. 6. 2012 (I. točka izreka) in odločilo, da je tožena stranka tožniku dolžna iz naslova premalo obračunane plače za obdobje od junija 2012 do maja 2013 obračunati razliko me dolgovano osnovno bruto plačo 32. plačilnega razreda in obračunano osnovno bruto plačo 26. plačnega razreda (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku iz naslova premalo obračunanega dodatka na delovno dobo za obdobje od junija 2012 do maja 2013 obračunati razliko v premalo obračunanem dodatku na stalnost (IV. točka izreka), in plačati stroške predhodnega postopka tožnika pri delodajalcu (V. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek tožnika za plačilo zamudnih obresti od zneska 116,39 EUR od 5. 9. 2012 do 6. 9. 2012 ter plačilo zneska 223,61 EUR s pripadki (V. točka izreka) Zavrglo je tožbo v delu, ki se je glasil na izdajo nove odločbe o plači, s katero bo tožena stranka tožnika za obdobje od 1. 6. 2012 razporedila v 32. plačni razred (VI. točka izreka), ter ustavilo postopek v delu tožbe, ki se je med drugim nanašal na izdajo nove odločbe o plači za obdobje od 1. 6. 2012 naprej za višjo osnovno bruto plačo nad zneskom 1.453,17 (VII. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške tega postopka (VIII. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v I., II., III., IV. in V. točki izreka tako, da je zahtevek v tem delu zavrnilo, in v stroškovni odločitvi (VIII. točka izreka) tako, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka. Presodilo je, da je po 20. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) pri premestitvi bistveno, koliko razredov napredovanja je tožnik dosegel na formacijski dolžnosti, na katero je bil razporejen neposredno pred premestitvijo. Tožnik je bil z ukazom z dne 18. 5. 2012 od dne 1. 6. 2012 razporejen na formacijsko dolžnost podčastnik specialist skladiščnik za SIMES, pred tem pa je bil razporejen na formacijsko dolžnost skladiščnik V, ki se opravlja na civilni dolžnosti. Glede na to, da je dosegel napredovanja pri opravljanju civilne formacijske dolžnosti v SV, za prenos oziroma ohranitev plačnih razredov ni izpolnjeval pogoja iz 20. člena ZSPJS, ne glede na to, da je bil z ukazom z dne 18. 5. 2012 razporejen na drugo formacijsko dolžnost v istem tarifnem razredu. Razporeditev ni bila opravljena v okviru iste plačne podskupine, saj formacijska dolžnost skladiščnik V spada v drugo plačno skupino kot formacijska dolžnost podčastnik specialist skladiščnik za SIMES.

3. Tožnik v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije predlaga, da Vrhovno sodišče RS dopusti revizijo glede vprašanj:

1. Ali je v primeru prerazporeditve oziroma premestitve na drugo delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost v različni plačni skupini javni uslužbenec upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če ves čas opravlja enako delo in enake delovne naloge ter gre posledično za razporeditev na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS?

2. Ali je javni uslužbenec, ki je prerazporejen na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS, upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če je že pred razporeditvijo vseskozi dejansko opravljal delo delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti, na katero je bil prerazporejen?

3. Ali je javni uslužbenec, ki uveljavlja plačilo po delu po določbi 44. člena ZDR-1, v skladu z načelom prepovedi diskriminacije in načelom enakosti upravičen do upoštevanja napredovanj v plačnih razredih, katera je dosegel ob dejanskem opravljanju dela, za katerega vtožuje plačilo, če delodajalec priznava vsa dosežena napredovanja drugim javnim uslužbencem, katera so napredovanja dosegli ob opravljanju istega dela, kot javni uslužbenec?

4. V predlogu med drugim navaja, da sodišče druge stopnje ni konkretno obrazložilo razlogov, iz katerih je določbo 20. člena ZSPJS interpretiralo na način, da onemogoča ohranitev plačnih razredov napredovanja med različnimi plačnimi skupinami tudi v primeru, ko javni uslužbenec ves čas dejansko opravlja isto delo in iste delovne naloge. Ni se opredelilo do delovnopravnega načela in favorem laboratoris. Prav tako določbe 20. člena ZSPJS ni presojalo z vidika prepovedi diskriminacije iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) ter 6. člena ZDR- in načela svobode dela ter enakopravnega dostopa do vseh delovnih mest, kot izhaja iz 49. člena URS, zlasti glede na to, da je tožnik v postopku konkretno zatrjeval in dokazoval, da ga je tožena stranka neutemeljeno obravnavala manj ugodno od dveh sodelavcev. Prav tako je v drugem delovnem sporu med istima strankama ob enakem dejanskem stanju, ki je potekal v zvezi s plačilom za delo tožnika za obdobje od decembra 2007 do maja 2012, zavzelo diametralno nasprotno stališče. Kot sta potrdili sodišči je tožnik ves čas, pred in po prerazporeditvi, opravljal enako delo in enake naloge oziroma dolžnosti pri istem delodajalcu kot omenjena dva sodelavca tožnika.

5. Predlog je utemeljen glede prvega vprašanja.

6. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Po presoji revizijskega sodišča so podani pogoji za dopustitev revizije v smislu določb 367.a člena ZPP glede prvega predlaganega vprašanja. Zato je revizijsko sodišče glede vprašanja, kot je oblikovano v izreku, revizijo dopustilo.

Datum zadnje spremembe:

14.07.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep VIII DoR 45/2016-10
• VDSS Sodba Pdp 779/2016
• VSRS Sodba VIII Ips 291/2016