VSRS Sklep I R 56/2017
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2017:I.R.56.2017 |
| Evidenčna številka: | VS00000044 |
| Datum odločbe: | 25.05.2017 |
| Senat: | Anton Frantar (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), dr. Ana Božič Penko |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
| Institut: | določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov |
Jedro
Po prepričanju Vrhovnega sodišča lahko stranka, potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi četrtega odstavka 105.a člena ZS prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebne tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Med pravdnima strankama je v teku pravdni postopek zaradi plačila 1.554,60 EUR z obrestmi. Toženec je z vlogo z dne 20. 4. 2017 predlagal, naj se zadeva odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Žalcu, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče. Meni, da ni jasno, zakaj se zadeva zdaj obravnava pred Okrajnim sodiščem v Šentjurju glede na to, da je bilo sprva pristojno Okrajno sodišče v Žalcu. Toženčev edini prihodek je denarna socialna pomoč v znesku 292,39 EUR, zato bi nepotrebna pot v Šentjur zanj pomenila precejšen strošek.
2. Predsednik Okrožnega sodišča v Celju je 9. 12. 2016 pristojnost za sojenje v sporni zadevi na podlagi četrtega odstavka 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) z Okrajnega sodišča v Žalcu prenesel na Okrajno sodišče v Šentjur.
3. Prenos krajevne pristojnosti na podlagi citirane določbe ZS je ukrep sodne uprave za izenačitev obremenitev med okrajnimi sodišči na območju okrožnega sodišča. V slovenskem sistemu krajevnih pristojnosti, ki temelji na personalnem kriteriju (prvi odstavek 46. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je z vidika pravdnih strank v idealnih razmerah praviloma najbolj ekonomično, da se postopek opravi pri krajevno pristojnem sodišču. Prenos krajevne pristojnosti po 105.a členu ZS ima zanje lahko določene neugodne posledice (na primer višji potni stroški), vendar pa ga upravičujejo sistemski razlogi, ki državi nalagajo, da sprejme ukrepe za reševanje zadev brez nepotrebnega odlašanja. Za stranko takšen ukrep konkretno pomeni, da se skrajša čas reševanja zadeve in zagotavlja sojenje v razumnem roku.
4. V skladu s 67. členom ZPP lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek. Po prepričanju Vrhovnega sodišča lahko stranka, potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi četrtega odstavka 105.a člena ZS prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebne tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Toženec, ki je svoj predlog utemeljil le s svojim krajem prebivališča na območju Okrajnega sodišča v Žalcu in slabim premoženjskim stanjem, takšnih okoliščin, upoštevaje oddaljenost med sedežema obeh okrajnih sodišč, ni izkazal.
5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo.
Zveza:
Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 105a, 105/4
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 10.07.2017
