VSRS Sklep X Ips 97/2016

Jedro

Potencialni kupec mora pogoje za uveljavljanje predkupne pravice iz 23. člena ZKZ izpolnjevati v trenutku, ko je pogodba sklenjena, in najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ.

Ker je pravni posel sklenjen s soglasjem volj obeh pogodbenih strank, je pri odgovoru na zastavljeno vprašanje (o tem kdaj se šteje, da je pogodba sklenjena) treba upoštevati, da upravna enota ni pogodbena stranka. Zato po prejšnji ureditvi, ki upravne enote ni pooblaščala za sprejem pisne izjave o sprejemu ponudbe, ni mogoče šteti, da je bil pravni posel sklenjen, ko je tako izjavo prejela upravna enota, temveč, ko jo je prejel prodajalec.

Izrek

I. Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 106/2015-15 z dne 2. 2. 2016 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju revident) tožbo zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-144/2014/5 z dne 11. 2. 2015, s katero je to ministrstvo ugodilo pritožbi A. A. in B. B. in spremenilo odločbo Upravne enotes Slovenj Gradec št. 330-95/2014-14 z dne 18. 6. 2014 tako, da ni odobrilo posla prodaje kmetijskega zemljišča s parc. št. 20 k. o. ..., med prodajalcem C. C. in revidentom, ter odločilo, da se odobri pravni posel prodaje tega zemljišča med prodajalcem C. C. (tretja stranka z interesom) in kupcema A. A. in B. B. (prvi dve stranki z interesom).

2. Navedeno odločitev je drugostopenjski upravni organ sprejel na podlagi ugotovitve, da so tako revident kot prvi dve stranki z interesom predkupni upravičenci po prvem odstavku 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) kot kmetje, katerih zemljišče meji na zemljišče, ki je naprodaj, da pa imata prvi dve stranki z interesom višji red predkupne pravice kot revident, ker revident iz kmetijske dejavnosti ne pridobiva sredstev, ki bi mu predstavljala poglavitni vir preživljanja.

3. Sodišče prve stopnje pa je presodilo, da je odločitev drugostopenjskega upravnega organa sicer pravilna, a iz drugih razlogov, kot so navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta. V zvezi z vprašanjem, kdaj mora sprejemnik ponudbe izpolnjevati pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, opozarja na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012, po katerem je pogodba sklenjena, ko ponudnik prejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema. Stališče drugostopenjskega upravnega organa, da revident izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, tj. da je kmet mejaš, je po mnenju sodišča napačno, saj je lastnik sosednje nepremičnine postal 21. 3. 2014 in se zato v času, ko je podal izjavo o sprejemu ponudbe (6. 3. 2014), še ni štel za kmeta, katerega zemljišče meji na parcelo 20 k. o. ... Zato po mnenju prvostopenjskega sodišča ugotavljanje nadaljnjega pogoja iz drugega odstavka 23. člena ZKZ ne more vplivati na drugačno odločitev; sicer pa je pritrdilo ugotovitvi, da se je revident v času sprejema ponudbe, tj. 6. 3. 2014, štel za kmeta.

4. Revident izpodbija sodbo sodišča prve stopnje z revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Kot pomembna pravna vprašanja navaja: "1. Ali je pravno dopustno in pravilno, da sodišče šteje, da je ponudnik kmetijskega zemljišča sprejel pošto o sprejemu ponudbe zainteresiranega kupca (prejemnika) tisti dan, ko je prejemnik o sprejemu ponudbe obvestil priporočeno Upravno enoto in je to datum sklenitve pogodbe? 2. Ali je Upravna enota pooblaščeni zastopnik ponudnika kmetijskega zemljišča, zlasti pooblaščena za sprejemanje njegove pošte? Ali je torej pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena tisti dan, to je 6. 3. 2014, ko je tožnik neposredno oddal obvestilo Upravni enoti Slovenj Gradec, da ponudbo ponudnika sprejema, ne da bi sodišče ugotovilo, kdaj je ponudnik prejel pošto o prejemu ponudbe in če je takšno pošto-obvestilo prejemnika ponudbe sploh prejel, bodisi z navadno, bodisi s priporočeno pošto? 3. Ali ni torej pogodba sklenjena v trenutku, ko se ponudnik seznani (sprejemna teorija) z dejstvom, da je konkretni zainteresirani kupec njegovo ponudbo sprejel v zakonskem roku po ZKZ in kot je bilo že sodno določeno po Vrhovnem sodišču RS: sodba I U 1519/2010, sodba II Ips 459/2010 in predhodne odločbe II Ips 45/2008, II Ips 433/2006 in II Ips 714/2008 in z načelnim pravnim mnenjem istega sodišča VS 040825 z dne 6. 4. 2012, in je to tedaj, ko ga o tem obvesti upravna enota po končanem ponudbenem postopku, ker prejemnik ponudbe o sprejemu ni obvestil ponudnika? 4. Ali novi kmet lastnik sosednjega zemljišča vstopi v pravice in obveznosti prvega prednika, ki je sprejel ponudbo ponudnika, ker je v času trajanja ponudbenega postopka prišlo do spremembe lastništva?" Dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka pa utemeljuje z navajanjem, da sta imela s svojim pravnim prednikom parcelo št. 20 k. o. ..., v najemu več kot 20 let in da je ta parcela bistvenega pomena za širitev hlevske in zunanje pašne reje. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb ZUS-1 ter človekovih pravic iz 22. in 25. člena Ustave, ker je odločalo na seji, ne da bi opravilo glavno obravnavo, ker je odločalo na podlagi dejanskega stanja, ki v upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, ker mu je kršilo pravico do izjave in ker sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje naj bi zmotno uporabilo materialno pravo, saj pogodba ni sklenjena tedaj, ko zainteresirani kupec pošlje izjavo o prejemu ponudbe upravni enoti, temveč tedaj, ko se z njegovim sprejemom seznani ponudnik. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavlja tudi povrnitev stroškov.

5. Tožena stranka in tretja stranka z interesom na revizijo nista odgovorili.

6. Prvi dve stranki z interesom pa v odgovoru na revizijo menita, da revident ni izkazal pogojev za dovoljenost revizije. Navajata, da odgovori na vprašanja, s katerimi utemeljuje dovoljenost po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ker da se sodišče prve stopnje s trenutkom sklenitve pogodbe ni ukvarjalo. Neizkazan naj bi bil tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Neutemeljeni naj bi bili tudi razlogi, s katerimi revident utemeljuje revizijske razloge. Vrhovnemu sodišču predlagata, naj revizije ne dopusti oziroma naj jo zavrne kot neutemeljeno, revidentu pa naloži povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

7. Revizija je utemeljena.

O dovoljenosti revizije

8. Revident zelo hudih posledic, ki so pogoj za dovolitev revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča sta trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Revidentove trditve o bistvenem pomenu zemljišča, ki ga želi kupiti, za gospodarjenje na zaščiteni kmetiji, pa so zgolj posplošene. Posledice, ki naj bi nastale zaradi izgube parcele, ki naj bi jo imela s pravnim prednikom v najemu več kot 20 let, le zatrjuje, svojih trditev pa z ničimer ne konkretizira in ne izkaže.

9. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

10. Vrhovno sodišče pritrjuje tudi stališču strank z interesom, da četrto vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, saj izpodbijana sodba ne temelji na kakšnem stališču, ki bi bilo v zvezi z morebitnim vstopom v pravni položaj revidentovega pravnega prednika. Nasprotno, sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe izrecno navaja, da je poleg strank z interesom ponudbo v svojem imenu sprejel tudi revident, njegov pravni prednik pa je dal izjavo o odstopu vloge za odobritev pravnega posla.

11. Revizija pa je dovoljena po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Revident namreč s prvimi tremi vprašanji v bistvu sprašuje, kdaj je pogodba za nakup kmetijskega zemljišča sklenjena: ali v trenutku, ko zainteresirani kupec upravno enoto obvesti o sprejemu ponudbe, ali ko je o tem seznanjen ponudnik (prodajalec). Navaja, da je bil ponudnik o sprejemu ponudbe obveščen šele 31. 3. 2014, sodišče prve stopnje pa je izpolnjevanje pogojev za predkupno pravico vezalo na revidentovo navedbo o tem, kdaj je s sprejemom ponudbe seznanil upravno enoto.

12. V obravnavani zadevi gre za vprašanje, ali je revident predkupni upravičenec iz prvega odstavka 23. člena ZKZ. Pri odločanju o tem vprašanju se je sodišče prve stopnje sklicevalo na načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012.(1) Tako je štelo, da je po tem stališču glede izpolnjevanja pogojev iz 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) pomemben datum, ko je revident na upravno enoto vložil izjavo o sprejemu ponudbe. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča neutemeljen ugovor strank z interesom, da odgovori na ta vprašanja ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ker da se sodišče prve stopnje s trenutkom sklenitve pogodbe ni ukvarjalo. Omenjeno načelno pravno mnenje se namreč nanaša prav na vprašanje trenutka sklenitve pogodbe, vendar ne da odgovora na nadaljnje vprašanje, ali je za sklenitev pogodbe, tj. za trenutek ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, relevanten le podatek, kdaj je bila s sprejemom ponudbe seznanjena upravna enota, ne pa tudi, kdaj je bil seznanjen ponudnik sam. Prav to vprašanje pa kot pomembno pravno vprašanje zastavlja revident.

Vsebinska presoja revizije

13. Glede na to, da je Vrhovno sodišče dovolilo revizijo za razjasnitev navedenega pomembnega pravnega vprašanja, je bila v okviru tega vprašanja opravljena tudi revizijska presoja v zadevi.

14. Iz dejanskega stanja zadeve, ugotovljenega v upravnem postopku in povzetega v izpodbijani sodbi, na katerega je revizijsko sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1) izhaja, da je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, parc. št. 20, k. o. ..., v skladu z 20. členom ZKZ objavljena na oglasni deski Upravne enotes Slovenj Gradec in na Državnem portalu RS e-uprava v času od 24. 2. 2014 do 26. 3. 2014. V zadevi je bilo tudi ugotovljeno, da so v zakonitem roku ponudbo sprejeli tako revident kot prvi dve stranki z interesom ter D. D., ki pa je vlogo za odobritev pravnega posla umaknil. Sodišče prve stopnje se sklicuje še na revidentovo navedbo iz odgovora na pritožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo, da je datum njegovega sprejema ponudbe 6. 3. 2014 in na podatek iz obrazložitve izpodbijane upravne odločbe, da je revident postal lastnik nepremičnine parc. št. 21, k. o. ..., dne 21. 3. 2014 z dnem vpisa zaznambe v zemljiško knjigo. Zato se po mnenju sodišča prve stopnje revident v času sprejema ponudbe (6. 3. 2014) ni štel za kmeta, katerega zemljišče meji na parcelo, ki jo je tretja stranka z interesom dala na prodaj.

15. Sodišče prve stopnje je tako z izpodbijano sodbo sicer pritrdilo odločitvi drugostopenjskega upravnega organa (da se ne odobri pravni posel, ki ga je s prodajalcem sklenil revident in da se odobri pravni posel, ki sta ga s prodajalcem sklenili prvi dve stranki z interesom), a je za to odločitev navedlo drug razlog. Stališče, po katerem je za presojo izpolnjevanja pogojev za priznanje predkupne pravice pomemben trenutek sprejema ponudbe, je prvostopenjsko sodišče oprlo na načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012, po katerem je kupoprodajna pogodba v skladu s prvim odstavkom 21. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) sklenjena, ko ponudnik prejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema.

16. ZKZ, ki ureja zakonito predkupno pravico pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, v 23. členu določa, kdo so predkupni upravičenci in v kakšnem vrstnem redu lahko uveljavljajo predkupno pravico. Ne določa pa, ali morajo biti pogoji za priznanje predkupne pravice izpolnjeni že v trenutku, ko sprejemnik ponudbe da pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ali ko to izjavo prejmeta upravna enota oziroma ponudnik, ali pa morajo biti ti pogoji izpolnjeni do poteka roka za sprejem ponudbe, tj., ne glede to, kdaj je izjava o sprejemu ponudbe dana oziroma prejeta.

17. V sodbi II Ips 308/2010 z dne 25. 7. 2013 je Vrhovno sodišče že pojasnilo, da v razmerju do oseb, ki so podale izjave o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci, ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ, saj gre pri teh osebah za povsem nedoločen krog oseb, ponudbo, naslovljeno na nedoločeno število oseb, pa OZ v tretjem odstavku 22. člena opredeljuje le kot vabilo k dajanju ponudb (tretji odstavek 22. člena OZ). Tudi po načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012(2) je ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, zavezujoča v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena tega zakona. Glede na to, da ZKZ določa rok za sprejem ponudbe (četrti odstavek 20. člena ZKZ), so po navedenem predkupni upravičenci iz 23. člena ZKZ lahko le tiste osebe, ki pogoje za priznanje predkupne pravice izpolnjujejo v roku za sprejem ponudbe. Glede na ugotovitve, ki izhajajo iz obrazložitve sodišča prve stopnje, je v obravnavanem primeru ta pogoj izpolnjen, saj se je rok za sprejem ponudbe iztekel 26. 3. 2014, revident pa je pridobil status kmeta 4. 3. 2014, lastnik sosednjega zemljišča pa je postal 21. 3. 2014.

18. Po presoji Vrhovnega sodišča pa mora potencialni kupec pogoje za predkupno pravico izpolnjevati tudi v trenutku sklenitve pravnega posla, čeprav je ta sklenjen pod odložnim pogojem. Ta razlaga izhaja iz ureditve prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami in iz določb OZ, ki urejajo učinkovanje pogodb, sklenjenih pod odložnim pogojem.

19. O odobritvi pravnega posla upravna enota odloča v posebnem postopku, ki se začne z vlogo za odobritev pravnega posla, ki jo da oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine (prvi odstavek 22. člena ZKZ). Odobritev predstavlja dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, v postopku za njeno izdajo pa se obravnavajo za to predvidena vsebinska vprašanja (tretji odstavek 19. člena ZKZ), ki se nanašajo na pogoje za veljavnost že sklenjenega pravnega posla. Upravni organ tako v postopku po 22. členu ZKZ lahko odobri le pravni posel, ki je bil veljaven že ob njegovi sklenitvi.

20. Tako stališče izhaja tudi iz drugega odstavka 59. člena OZ, ki določa, da bo pogodba, če je sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, učinkovala od trenutka sklenitve (razen če iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj drugega). To pomeni, da morajo biti pogoji za veljavnost pogodbe, torej tudi predkupna pravica, izpolnjeni v trenutku sklenitve pogodbe. Iz prej obrazloženega je razvidno, da ne iz ureditve ZKZ ne iz narave posla kaj drugega ne izhaja. Morebitna drugačna volja strank pa ne more biti upoštevna, saj gre za zakonsko ureditev predkupne pravice.(3)

21. Po navedenem mora potencialni kupec pogoje za uveljavljanje predkupne pravice iz 23. člena ZKZ izpolnjevati v trenutku, ko je pogodba sklenjena, in najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ.

22. Po presoji Vrhovnega sodišča pa je utemeljen revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava, saj je sodišče prve stopnje kljub pravilnem izhodišču, da mora tisti, ki želi uveljavljati predkupno pravico, pogoje zanjo izpolnjevati ob sklenitvi pogodbe, svojo odločitev oprlo na trenutek, ko je revident sprejem ponudbe sporočil upravni enoti. Svojo odločitev je torej, kljub temu, da se je sklicevalo na t. i. prejemno teorijo, sprejelo glede na revidentovo izjavo, kdaj je kot sprejemnik ponudbe izjavil, da ponudbo sprejema, saj iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, da bi ugotavljalo, kdaj je to izjavo prejela upravna enota, niti kdaj jo je prejel ponudnik.

23. Trenutek, ko sprejemnik ponudbe da izjavo, da sprejema ponudbo, namreč ni nujno enak trenutku, ko ponudnik (tj. prodajalec) prejme to izjavo. Odgovor na vprašanje, kdaj mora sprejemnik ponudbe izpolnjevati pogoje, na podlagi katerih uveljavlja svojo predkupno pravico, je torej sodišče prve stopnje vezalo na trenutek, ki pa ni trenutek sklenitve pogodbe, kot ga opredeljuje prvi odstavek 21. člena OZ. To pomeni, da je odločitev oprlo na napačno razlago prvega odstavka 21. člena OZ, s tem pa je tudi odstopilo od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, kdaj je pogodba sklenjena.(4)

24. Glede na to, da revident v reviziji sam navaja, da je v odgovoru na pritožbo navajal, da je sprejem ponudbe neposredno oddal na upravni enoti 6. 3. 2014, očitno ni sporno, da je ta dan upravna enota tudi prejela njegovo izjavo o sprejemu ponudbe. Z vidika vprašanja, zaradi katerega je revizija dovoljena, je zato treba upoštevati, da je po prvem odstavku 21. člena ZKZ, kot je veljal v času, ko je tekel postopek za sprejem ponudbe, moral vsakdo, ki je želel kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, in jo priporočeno s povratnico poslati prodajalcu in upravni enoti ali jo neposredno vložiti na upravni enoti.

25. Zakonodajalec je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/2016 - ZKZ-E) spremenil 21. člen ZKZ tako, da potencialnim kupcem izjave o sprejemu ponudbe ni treba več pošiljati prodajalcu ampak le upravni enoti. Ker spremenjeni 20. člen določa, da se šteje, da je lastnik s predložitvijo ponudbe upravni enoti to pooblastil za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe, spremenjeni 21. člen v tretjem odstavku določa tudi, da je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe. Odgovor na zastavljeno vprašanje je po sedaj veljavni zakonski ureditvi jasen.

26. Vprašanje pa je, ali bi bilo tudi po prejšnji ureditvi, veljavni v času obravnavanega postopka prodaje kmetijskega zemljišča, mogoče šteti, da je bil zavezovalni pravni posel sklenjen (pod odložnim pogojem) že, ko je izjavo o sprejemu ponudbe prejela upravna enota. Po presoji Vrhovnega sodišča prejšnja ureditev, tj. ureditev pred uveljavitvijo ZKZ-E, ni omogočala stališča o nastanku zavezovalnega pravnega posla, preden je bil z izjavo o sprejemu ponudbe seznanjen prodajalec kmetijskega zemljišča.

27. Na to vprašanje je Vrhovno sodišče po vsebini odgovorilo že s sodbo II Ips 459/2010 z dne 15. 12. 2011. V tej zadevi je bila sicer sporna pravočasnost sprejema ponudbe, vendar je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo na podlagi stališča, da neizpolnitev zahteve, da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje tudi ponudniku, nima materialnopravnih posledic. Kot je pojasnilo v navedeni sodbi, je tako stališče konsistentno z 28. členom OZ, ki določa, da je ponudba sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo. Sprejem ponudbe je enostranski pravni posel (izjava volje, ki je izražena z namenom povzročiti sklenitev pogodbe), ki začne učinkovati v trenutku, ko ponudnik prejme naslovnikovo izjavo o sprejemu ponudbe. Ker je pravni posel sklenjen s soglasjem volj obeh pogodbenih strank, je pri odgovoru na zastavljeno vprašanje treba upoštevati, da upravna enota ni pogodbena stranka. Zato po prejšnji ureditvi, ki upravne enotes ni pooblaščala za sprejem pisne izjave o sprejemu ponudbe, ni mogoče šteti, da je bil pravni posel sklenjen, ko je tako izjavo prejela upravna enota, temveč, ko jo je prejel prodajalec. To stališče tudi ne nasprotuje namenu spremembe zakonske ureditve, da se poenostavi postopek in zmanjša spore v zvezi s pravilnim sprejemom ponudbe.(5)

28. Po navedenem je torej sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa ni ugotavljalo dejanskega stanja (kdaj je ponudnik prejel revidentovo izjavo, da ponudbo sprejema), ki je relevantno za ugotavljanje, ali je revident ob sklenitvi pogodbe izpolnjeval pogoje za uveljavljanje predkupne pravice. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZUS-1 izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo sojenje.

K II. točki izreka:

29. Odločitev o stroških postopka je Vrhovno sodišče na podlagi določbe tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pridržalo za končno odločbo.

----

(1) Pravna mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I/2012, str. 17.

(2) (1) Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, je v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena OZ. (2) Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je kupoprodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enotes. Če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov. (3) Zahteva po predložitvi pogodbe o pravnem poslu v postopku odobritve pravnega posla iz 22. člena ZKZ je izpolnjena, če se predkupni upravičenec, ki je pravočasno sprejel ponudbo, sklicuje na izjavo o sprejemu ponudbe. (4) Pristojna upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov. Kadar ima glede na določbo 23. člena ZKZ več sprejemnikov ponudbe predkupno pravico enakega vrstnega reda, upravna enota pozove ponudnika, naj opravi izbiro. Če ta izbire v postavljenem roku ne opravi, to stori upravna enota, upoštevajoč namen zakonske ureditve predkupne pravice. (5) Predkupni upravičenec, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enotes, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila.

(3) Vrhovno sodišče je že v zadevi II Ips 151/2012 izčrpno obrazložilo, da so določbe ZKZ, ki urejajo institut predkupne pravice, prisilne narave in so namenjene usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. Na to stališče se je sklicevalo tudi v zadevi II Ips 317/2014.

(4) Načelnemu pravnemu mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 so sledile tudi kasnejše odločitve Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 365/2010, X Ips 502/2009, II Ips 384/2010, II Ips 308/2010, II Ips 49/2015).

(5) EPA: 995-VII, Poročevalec DZ, 12. 1. 2016

Datum zadnje spremembe:

07.02.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 880/2017-15
• sodba I U 682/2009
• VSRS Sklep X DoR 255/2020-8