VSRS Sklep III Ips 37/2016

Jedro

Tožena stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka ne pride v poštev.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je s primarnim tožbenim zahtevkom zahtevala ugotovitev, da je pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., Ljubljana, sklenjena v notarskem zapisu notarja B. B. iz Ljubljane, SV 583/09 z dne 23. 3. 2009, razvezana. S podrejenim tožbenim zahtevkom je zahtevala, da se ta pogodba o prenosu poslovnega deleža razveljavi.

2. Sodišče prve stopnje je primarni in podrejeni tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku ter razveljavilo odločitev o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev določb pravdnega postopa (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni. Podredno predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in zadevo temu sodišču vrne v novo sojenje.

5. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila tožena stranka 8. 12. 2016 izbrisana iz sodnega registra. Izbris je bil opravljen zaradi zaključka stečajnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča v Kopru St 60/2016 z dne 2. 11. 2016 (377. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju). Z dnem izbrisa je prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka (76. člen ZPP).

8. Sposobnost biti stranka, torej nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju, je ena od temeljnih procesnih predpostavk. Podana mora biti v vseh fazah postopka, na njen obstoj mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Ta zahteva se nanaša tudi na revizijski postopek.

9. Tožena stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) ne pride v poštev.

10. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (primerjaj peti odstavek 81. člena ZPP), je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

11. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP Vrhovno sodišče v primeru zavrženja revizije odloči tudi o stroških revizijskega postopka. Tožena stranka v revizijskem postopku ni uspela, zato bi bila dolžna po prvem odstavku 154. člena ZPP tožeči stranki kriti stroške odgovora na revizijo. Ker pa je bila tožena stranka iz sodnega registra izbrisana in ker nima pravnih naslednikov, je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Datum zadnje spremembe:

06.06.2017

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 128/2011
• VSL Sklep II Cp 1263/2017
• UPRS Sklep I U 2027/2020-20