<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba XI Ips 4310/2017-95

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:XI.IPS.4310.2017.95
Evidenčna številka:VS2008253
Datum odločbe:09.03.2017
Senat:Barbara Zobec (preds.), Branko Masleša (poroč.), Maja Tratnik
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:pripor - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost

Jedro

Pri presoji ponovitvene nevarnosti sta se preiskovalni sodnik in senat utemeljeno oprla tudi na obdolženčevo obširno predkaznovanost za kazniva dejanja z elementi nasilja (poskus uboja, ogrožanje varnosti, lahka telesna poškodba, roparska tatvina). Vložnik zahteve sicer pravilno ugotavlja, da obdolženec še ni bil obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Vendar pa vložniku ni mogoče pritrditi, da predkaznovanost za kazniva dejanja z elementi nasilja ni okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati na obdolženčevo ponovitveno nevarnost.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 29. 1. 2017 zoper obdolženega K. R., ki je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja posilstva po prvem odstavku 170. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), odredil pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zunajobravnavni senat istega sodišča je s sklepom z dne 30. 1. 2017 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je obdolženčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, iz vseh razlogov po prvem odstavku 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje preiskovalnemu sodniku ali zunajobravnavnemu senatu oziroma izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za odreditev pripora zavrne. Zagovornik v zahtevi izpodbija obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Navaja, da je na ponovitveno nevarnost sodišče sklepalo zgolj na podlagi obdolženčeve predkaznovanosti. Ob tem izpostavlja, da obdolženec še nikoli ni bil obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Predkaznovanost za kazniva dejanja z elementi nasilja pa po zagovornikovi oceni ni okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost oziroma kaznivo dejanje, ki bi bilo v smiselni zvezi z obravnavanim dejanjem. Zagovornik nadalje navaja, da iz izpodbijanih sklepov sploh ne izhaja, glede katerih specifičnih kaznivih dejanj je podana ponovitvena nevarnost. Sodišču tudi očita, da ne pojasni, kako lahko izvršitev zelo hudega in zavržnega kaznivega dejanja vpliva na ponovitveno nevarnost. Ne strinja se niti z zaključkom, da je obdolženec kaznivo dejanje izvršil načrtovano, z vztrajnostjo in odločnostjo ter oporeka stališču preiskovalnega sodnika o stimulativnemu učinku uživanja konoplje na nasilno vedenje uživalca kot splošno znanemu dejstvu.

3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo z dne 23. 2. 2017 navaja, da nobeden od dovoljenih razlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni podan, zahteva pa večinoma uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato Vrhovnemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Po določbi 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP je ponovitvena nevarnost podana, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, in obdolženčeve osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, med drugim, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje. Ta določba zajema tako objektivne kot subjektivne okoliščine, pri čemer po ustaljeni sodni praksi zadostuje, da sodišče ugotovi in presodi vsaj eno okoliščino subjektivne in eno okoliščino objektivne narave, če iz teh okoliščin izhaja resna nevarnost ponovitve kaznivega dejanja.

6. V obravnavani zadevi sta preiskovalni sodnik in zunajobravnavni senat ugotovila več okoliščin, na podlagi katerih sta po oceni Vrhovnega sodišča razumno presodila, da je pri obdolžencu podana realna in konkretna nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj. Pri presoji pripornega razloga nista upoštevala zgolj obdolženčeve predkaznovanosti za kazniva dejanja z elementi nasilja, kot to zmotno zatrjuje vložnik zahteve, ampak tudi težo in način storitve očitanega kaznivega dejanja ter vztrajnost in odločnost, ki naj bi ju obdolženec pokazal pri izvršitvi obravnavanega kaznivega dejanja.

7. Preiskovalni sodnik in senat sta pri presoji ponovitvene nevarnosti pravilno upoštevala, da je obdolženec utemeljeno osumljen storitve zelo hudega in zavržnega kaznivega dejanja, in to okoliščino vrednotila v povezavi z vsemi ostalimi ugotovljenimi okoliščinami. Kaznivo dejanje posilstva namreč pomeni grob poseg v človekovo spolno nedotakljivost. Zato so kazniva dejanja te vrste praviloma hujše narave, kar je razvidno že iz kaznovalnega okvira, saj je za očitano kaznivo dejanje predpisana kazen zapora od enega do desetih let. Tudi za zaključek, da naj bi obdolženec očitano kaznivo dejanje storil načrtovano ter z veliko mero vztrajnosti in odločnosti, sta preiskovalni sodnik in senat navedla razumne in prepričljive razloge. Kot izhaja iz obrazložitve pravnomočnega sklepa, obdolženca od ravnanja ni odvrnilo niti dejstvo, da sta se njegov prijatelj in oškodovankina prijateljica v času, ko naj bi bilo dejanje izvršeno, nahajala v bližini, in tudi ne telefonski klic oškodovankine prijateljice. Na obdolženčevo odločnost in vztrajnost pri izvršitvi obravnavanega kaznivega dejanja sta preiskovalni sodnik in senat sklepala tudi na podlagi dejstva, da naj bi, kljub upiranju oškodovanke, obdolženec pri svojem početju vztrajal ne le do trenutka, ko je dosegel spolni vrhunec, temveč tudi še po tem, ko naj bi oškodovanko na silo obrnil k sebi ter ji spolni ud ponovno potisnil v usta. Tudi presoja, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje izvršil načrtovano, je podprta s konkretnimi okoliščinami, ki se nanašajo na sam način izvršitve očitanega kaznivega dejanja in na dogajanje neposredno pred dejanjem (7. točka obrazložitve sklepa preiskovalnega sodnika).

8. Pri presoji ponovitvene nevarnosti sta se preiskovalni sodnik in senat utemeljeno oprla tudi na obdolženčevo obširno predkaznovanost za kazniva dejanja z elementi nasilja (poskus uboja, ogrožanje varnosti, lahka telesna poškodba, roparska tatvina). Vložnik zahteve sicer pravilno ugotavlja, da obdolženec še ni bil obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Vendar pa vložniku ni mogoče pritrditi, da predkaznovanost za kazniva dejanja z elementi nasilja ni okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati na obdolženčevo ponovitveno nevarnost. Prav tako ne drži, da iz izpodbijanih sklepov ne izhaja, glede katerih specifičnih kaznivih dejanj je podana ponovitvena nevarnost. Preiskovalni sodnik je v 7. in 8. točki obrazložitve določno navedel, da je pri obdolžencu podana nevarnost, da bo ponavljal kazniva dejanja z elementi nasilja, konkretno tudi takšna, zoper spolno nedotakljivost, kot je kaznivo dejanje posilstva. Tudi senat je ob navedbi, da je nasilje sestavni del obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pritrdil preiskovalnemu sodniku, da obstaja resna nevarnost, da bo podobna ravnanja, med njimi tudi dejanja z elementi spolnega nasilja, obdolženec izvrševal tudi v prihodnje. Takšni zaključki preiskovalnega sodnika in senata so povsem pravilni. Opis obravnavanega kaznivega dejanja posilstva vsebuje tudi elemente fizične (pri)sile, ki naj bi jo obdolženec uperil zoper oškodovanko, in jo na ta način proti njeni volji prisilil k spolnemu občevanju. Pri tem naj bi oškodovanko ves čas držal s takšno silo, da se mu ni mogla upirati, nanj pa tudi ni kričala, saj se je bala, da bi ji storil še kaj hujšega. Obdolženec je torej utemeljeno osumljen, da je svojo nasilnost tokrat usmeril še zoper spolno nedotakljivost drugega (oškodovanke). Ob tako ugotovljenih okoliščinah pa se kot povsem nerelevantna izkažejo tudi vložnikova polemiziranja, s katerimi izraža nestrinjanje s preiskovalnim sodnikom o stimulativnem učinku uživanja konoplje na nasilno vedenje uživalca.

9. Okoliščine, ugotovljene v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, so tudi po presoji Vrhovnega sodišča takšne narave in konkretizirane v takšni meri, da je na njihovi podlagi mogoče napraviti na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da je podana realna in konkretna nevarnost oziroma bojazen, da bo obdolženec v primeru izpustitve na prostost z izvrševanjem kaznivih dejanj nadaljeval.

C.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

11. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.


Zveza:

ZKP člen 201, 201/1-3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.06.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA4NTk1