<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 305/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.305.2016
Evidenčna številka:VS3007042
Datum odločbe:21.02.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Pdp 144/2016
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Marjana Lubinič (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, dr. Mateja Končina Peternel, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pravica do zagovora - konkretizirano vabilo na zagovor - vsebina vabila na zagovor

Jedro

V pisnem vabilu na zagovor mora biti naveden obrazložen razlog, zaradi katerega delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi.

Da bi bil tožnici zagotovljen učinkovit zagovor, bi morala tožena stranka v vabilu konkretno navesti, pri katerih dveh nalogah tožnica tehničnega pregleda ni opravila brezhibno in katere konkretne pomanjkljivosti so bile pri teh dveh nalogah ugotovljene. Vsega tega v pisnem vabilu na zagovor ni bilo, zato tožnica zagovora v svojo obrambo ni mogla podati.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 599,90 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dneva po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 23. 9. 2011, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja, za vrnitev na delo in za priznanje vseh pravic iz pogodbe o zaposlitvi, vključno s plačo in ostalimi prejemki iz delovnega razmerja, z zakonskimi zamudnimi obrestmi in plačilom davkov in prispevkov. Ugotovilo je, da je tožnica svoje delo opravljala nekvalitetno in nestrokovno, ker v dveh primerih tehničnega pregleda zaključnih nalog ni opravila v skladu z navodili, čeprav je imela za pripravo na to nalogo dovolj časa in je bila s strani tožene stranke predhodno večkrat opozorjena, da do napak pri teh pregledih ne sme prihajati. Ocenilo je, da je bil očitek v pisnem vabilu na zagovor dovolj konkretiziran, da bi tožnica zagovor lahko podala. V zvezi s katerima dvema diplomskima nalogama se ji očitajo nepravilnosti, ji ni moglo biti neznano, saj je bilo v vabilu navedeno, da gre za nalogo, v zvezi s katero je pritožbo podala doc. dr. A. A., v drugem primeru pa za nalogo, v kateri končni naslov ni bil skladen z naslovom, ki je bil prijavljen v bazi.

2. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, toženi stranki pa naložilo, da tožnico vrne na delo in ji prizna vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje. Presodilo je, da tožena stranka tožnici ni zagotovila pravice do učinkovitega zagovora v zvezi z očitki o nepravilnostih, saj je bilo vabilo na zagovor nekonkretizirano. Glede nepravilnosti v prvi diplomski nalogi v pisnem vabilu ni bilo jasno navedeno, za katero diplomsko nalogo gre in kakšne pomanjkljivosti naj bi bile pri tehničnem pregledu storjene. Tudi v zvezi z drugo diplomsko nalogo v vabilu ni bilo navedeno, za katero diplomsko nalogo je šlo niti kakšen naslov naloge je bil prijavljen oziroma kakšen naslov je nosilo pregledano diplomsko delo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložila tožena stranka, ki uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določbo 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), ki določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti delavcu omogočiti zagovor. Meni, da je bilo vabilo na zagovor dovolj jasno in konkretizirano in da bi na njegovi podlagi tožnica zagovor lahko pripravila. Z vabilom je bila tožnici zagotovljena pravica do učinkovitega zagovora, saj iz njega jasno izhaja, da je tožena stranka tožnici najprej očitala napake pri pregledu diplomskega dela, ki jih je v pritožbi na kakovost opravljenega tehničnega pregleda podala predsednica komisije za zagovor diplomskega dela doc. dr. A. A. in je na tej podlagi sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnici ni moglo ostati nejasno, da se očitek nanaša na diplomsko nalogo D. D. V vabilu na zagovor se tožena stranka sklicuje na popolnoma konkretno in individualizirano pritožbo, za katero tudi natančno opredeli, kdaj jo je obravnaval kolegij vodstva in tudi, da je bila utemeljenost te pritožbe ugotovljena s strani prof. dr. B. B. v poročilu z dne 11. 7. 2016 (pravilno: 2011). Sklicevala se je torej na popolnoma konkretna in datirana pisna dokumenta ter na konkreten, datumsko natančno opredeljen kolegij vodstva, na katerem se je konkretna pritožba obravnavala. Tudi drugi očitek je bil dovolj konkretiziran, namreč da tehnični pregled ni bil opravljen pravilno, ker je študent v zagovor oddal diplomsko delo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi. Navedba imena in priimka študenta oziroma študentke v zvezi z obema očitkoma po mnenju tožene stranke ni bistvena. Sodišču druge stopnje očita tudi bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) ter prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi iz 360. členom ZPP, ker naj bi kljub temu, da je sodišče prve stopnje odločitev obširno utemeljilo v 20. točkah obrazložitve, zgolj s kratko navedbo pojasnilo, da tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da zgolj zaradi ugotovljenih napak v dveh očitanih primerih ni mogoče šteti, da je bila v celoti nesposobna za opravljanje dela administratorke v tajništvu. Iz te navedbe ni mogoče ugotoviti razlogov sodišča druge stopnje za odločitev o tem, da v trenutku odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri tožnici ni bil podan razlog nesposobnosti.

4. Tožnica v odgovoru na revizijo navaja, da priče in stranki niso potrdile, da je bila tožnica pred sporno odpovedjo seznanjena z beležkami C. C. z dne 22. 6. 2011, da je šele z odgovorom na tožbo prejela listine v zvezi s tehničnim pregledom diplomskega dela študentke D. D. z dne 11. 7. 2011 in da že iz tožničinega pisnega zagovora izhaja, da ni vedela, za kakšne nepravilnosti pri pregledu diplomskih nalog naj bi šlo. Tožnica je v času od januarja 2011 do 20. 10. 2011 pregledala 272 diplomskih nalog, zato očitka, „da je imela naloga po opravljenem tehničnem pregledu še veliko tehničnih pomanjkljivosti“ in „da je študent TS v zagovor oddal diplomsko delo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi“ nista jasna in vsebinsko konkretizirana oziroma obrazložena na način, da bi se tožnica lahko učinkovito zagovarjala.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Očitek absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi 360. členom ZPP ni utemeljen. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katere je ne bi bilo mogoče preizkusiti, prav tako pa je sodišče druge stopnje odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so bile odločilnega pomena. Dolžina sodbe sodišča prve stopnje (ki je tudi posledica tega, da se je sodišče ukvarjalo z vprašanji, ki presegajo okvir tega spora in z večkratnim ponavljanjem istih dejstev) ne zagotavlja pravilnosti odločitve. Po tem, ko je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bila tožnici kršena pravica do učinkovitega zagovora, na druge pritožbene navedbe niti ni bilo dolžno odgovarjati in se tudi ne opredeljevati do vprašanja, ali napake pri dveh od množice diplomskih nalog, ki jih je pregledala, predstavljajo utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zato obsežnost utemeljitve teh razlogov na pravilnost odločitve sodišča druge stopnje v nobenem primeru ne more vplivati.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Sodišče druge stopnje je določbo 83. člena ZDR uporabilo pravilno. Delodajalec mora pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti delavcu omogočiti zagovor. V pisnem vabilu na zagovor mora biti naveden obrazložen razlog, zaradi katerega delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da je namen te zakonske ureditve učinkovita priprava delavca na zagovor. V zvezi s prvo nepravilnostjo je v vabilu na zagovor navedeno, da je nadrejeni prejel pisno pritožbo na kakovost opravljenega tehničnega pregleda s strani predsednice komisije za zagovor diplomskega dela in da je bilo ob obravnavanju pritožbe tudi ugotovljeno, da je ta utemeljena, saj je imela naloga po tehničnem pregledu, ki ga je opravila tožnica, še veliko tehničnih pomanjkljivosti. Revizijska navedba, da je v vabilu dovolj jasno navedeno, da gre v prvem primeru za nalogo, v zvezi s katero je pritožbo podala dr. A. A. in je njeno utemeljenost potrdila dr. B. B., je treba poudariti, da ti dve navedbi za konkretizacijo ne zadoščata. Iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, da bi bila tožnica s pritožbo dr. A. A. in s poročilom dr. B. B. sploh seznanjena. Že iz pisnega zagovora izhaja, da tožnici ni bilo znano, za kakšne nepravilnosti konkretno gre. Šele v redni odpovedi je tožena stranka naštela konkretne tehnične pomanjkljivosti, ki jih zaradi njihovega neevidentiranja kandidatka D. D. pred oddajo naloge za oceno ni odpravila, zaradi česar diplomska naloga ni bila tehnično brezhibna. V zvezi z drugo očitano nepravilnostjo pa je v vabilu navedeno le, da je študent TS v zagovor oddal diplomsko nalogo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi. Tudi v tem primeru ni jasno, za katero diplomsko delo in za kakšen naslov je šlo.

10. Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da sta oba očitka nejasna, da ostajata na ravni splošnosti in da tožnica ni mogla vedeti, katerih dveh tehničnih pregledov od več kot 100 pregledanih diplomskih nalog ni opravila v skladu s pričakovanji oziroma strokovno in kvalitetno. Da bi bil tožnici zagotovljen učinkovit zagovor, bi morala tožena stranka v vabilu konkretno navesti, pri katerih dveh nalogah tožnica tehničnega pregleda ni opravila brezhibno in katere konkretne pomanjkljivosti so bile pri teh dveh nalogah ugotovljene. Vsega tega v pisnem vabilu na zagovor ni bilo, zato tožnica zagovora v svojo obrambo ni mogla podati.

11. Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je med drugim tudi zagotovitev pravice do zagovora delavcu, ki se mu očita nesposobnost. Ker tej zahtevi tožena stranka ni zadostila, je presoja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita, pravilna.

12. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del.

13. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, je dolžna tožnici povrniti v skladu s 154. členom ZPP stroške odgovora na revizijo, ki znašajo za nagrado za postopek z izrednim pravnim sredstvom (tar. št. 3300) 468,00 EUR, za materialne izdatke 20,00 EUR in za DDV (22%) 111,00 EUR.


Zveza:

ZDR člen 83, 88, 88/1, 88/1-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.03.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA0MzI2