<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep VIII DoR 107/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.DOR.107.2016
Evidenčna številka:VS3007002
Datum odločbe:24.01.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Psp 305/2016
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), Borut Vukovič
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - preveč izplačana pokojnina - vračilo - volja

Jedro

Razlogi za dopustitev revizije niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo oz. podredno razveljavitev odločb tožene stranke št. 4102011 z dne 28. 1. 2015 in št. 14 4102011 1 z dne 10. 9. 2014, s katerima je bilo odločeno, da je tožeča stranka dolžna vrniti preveč izplačano pokojnino.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da je bila tožeči stranki 1. 8. 2014 izdana odločba, da nima pravice od izplačila sorazmernega dela starostne pokojnine od 17. 1. 2005 do 31. 12. 2013. Odločeno je še bilo, da se izplačani zneski v tem obdobju poračunajo. Zoper navedeno odločbo tožeča stranka ni vložila pritožbe tako, da je ta postala pravnomočna. Na podlagi te pravnomočne odločbe je tožena stranka 10. 9. 2014 izdala odločbo, da je tožeča stranka dolžna plačati preveč izplačano pokojnino v višini 16.225,98 EUR v roku 12 mesecev od prejema odločbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po ustaljeni sodni praksi v tovrstnih sporih obstaja obveznost vrnitve vselej, ko pravnomočno odpade podlaga, na temelju katere je bila denarna dajatev izplačana oziroma prejeta. Pri verzijski terjatvi zadostuje že premik premoženja na podlagi odločitve, ki je kasneje pravnomočno odpadla. Zato ni bistveno, ali so podani pogoji po 191. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami). Odgovorilo pa je tudi na očitke o zatrjevanih procesnih kršitvah.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem napada materialne zaključke sodišča in uveljavlja bistvene kršitve določb postopka. Izpostavlja, da je že v pritožbi opozorila, da ni bila prerekana njena trditev, da je tožena stranka hote, vede - voljno plačevala določene zneske, čeprav je vedela, da za to ni podlage. Tožena stranka se na njene trditve ni odzvala, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati. Sodišče pa se do tega ni opredelilo. Uveljavlja kršitve 7., 212.- 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Sodba o tem nima ustrezne obrazložitve in ne pojasni odstopa od sodne prakse. Ne strinja se tudi z materialnimi zaključki sodišča.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po četrtem odstavku 367b. člena ZPP mora stranka v predlogu natančno in konkretno navesti pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Konkretno pravno vprašanje, na katerega naj bi odgovorilo Vrhovno sodišče glede materialnega prava v predlogu za dopustitev revizije ni postavljeno. V preostalem delu pa revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije. Zato je predlog zavrnilo.


Zveza:

OZ člen 190, 191. ZPIZ-2 člen 194. ZPP člen 212, 213, 214, 367a, 367b.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.02.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAzMTYy