<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 218/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.218.2016
Evidenčna številka:VS3007000
Datum odločbe:10.01.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Psp 116/2016
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, dr. Mateja Končina Peternel, Borut Vukovič
Področje:SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI
Institut:delna invalidska pokojnina - odmera - oblikovanje pokojninske osnove - preračun plač iz bruto v neto zneske

Jedro

Za izračun pokojninske osnove se vzamejo plače oz. osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke ali prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Navedeno stopnjo ugotovi in določi minister za finance. Bruto plačo se preračuna v neto vrednost s količniki, izračunanimi iz povprečne stopnje prispevkov in davkov.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka glede višine delne invalidske pokojnine spremeni tako, da se znesek 372,79 nadomesti z zneskom 362,38.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odpravilo odločbi z dne 11. 5. 2012 in 4. 10. 2012. Razsodilo je, da ima tožeča stranka pravico do delne invalidske pokojnine v znesku 372,79 EUR na mesec od 18. 12. 2010 dalje ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 30 dni izplačati zneske razlik med že izplačanimi zneski delne invalidske pokojnine in na novo določenimi zneski. Toženi stranki je naložilo tudi povračilo stroškov postopka. Sporno je bilo oblikovanje pokojninske osnove, saj v matični evidenci ni bilo vseh podatkov o plačah tožeče stranke v obdobju od leta 1993 do leta 1999. Pokojninsko osnovo oziroma višino pokojnine je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo dohodninskih odločb, plače sodelavca tožeče stranke ter razpoložljivih podatkov o osebnih dohodkih tožeče stranke v posameznem letu. S pomočjo izvedenke finančne stroke je prišlo do zaključka, da je pravilna višina delne invalidske pokojnine 372,79 EUR.

2. Zoper odločitev se je pritožila tožena stranka. Menila je, da v navedenih podatkih ni dovolj podlage za ugotovitev ustreznih podatkov za izračun pokojninske osnove, opozorila je tudi, da je napačno uporabljen količnik za preračun bruto plače v neto plače. V primeru preračuna iz bruto v neto plačo bi se moral upoštevati odstotek v višini 62,9 %, oziroma faktor v višini 1,629 in ne v višini 0,7294 kot ga je uporabila izvedenka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje in sklep o popravi sodbe tega sodišča zavrnilo. V obrazložitvi je glede uporabljenega količnika pritrdilo izvedenki in uporabljenemu faktorju za preračun, saj bi ob preračunu, za katerega se zavzema tožena stranka, dobili le 86,23 % (62,90 x 37,10 %) in ne 100 %, kot prikaže izračun pri faktorju 0,7294 (72,94 x 37,10 %). Po mnenju sodišča gre za zamenjevanje odstotnih točk in odstotkov.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo v delu, ki se nanaša na višino delne invalidske pokojnine. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je uporabljen preračun plač iz bruto v neto vrednost v nasprotju z določbo 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99 s spremembami). Povprečna stopnja davkov in prispevkov za sporna leta, to je za leto 1997, 1998 in 1999, je 37,10 %. Podatki so objavljeni v uradnem listu. Uporabljeni faktor 0,7294 ne predstavlja zmanjšanja bruto plače za 37,10 %, kolikor je znašala povprečna stopnja davkov in prispevkov v navedenih letih, zato gre za preračun v nasprotju z zakonom.

5. Revizija je bila v skladu 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Predmet revizijske presoje je le odločitev sodišča o višini delne invalidske pokojnine v povezavi s količniki, uporabljenimi za preračun bruto zneskov plač v neto zneske.

8. Med strankama je sporen količnik, izračunan na podlagi četrtega in petega odstavka 39. člena ZPIZ-1. Četrti odstavek tega člena določa, da se za izračun pokojninske osnove vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Navedeno stopnjo davkov in prispevkov na podlagi petega odstavka 39. člena ZPIZ-1 ugotovi in določi minister, pristojen za finance.

9. V spornih letih, to je v letu 1997, 1998 in 1999, je znašala povprečna stopnja davkov in prispevkov 37,10 % (1). Izračun pokojninske osnove je ob upoštevanju tega podatka možen na več načinov. Po prvem načinu se podatek o bruto plači za določeno leto pomnoži s povprečno stopnjo davkov in prispevkov, dobljeni znesek se odšteje od bruto plače, razlika pa je neto plača, ki se upošteva pri oblikovanju pokojninske osnove. Če pa podatek o bruto plači pomnožimo s faktorjem 62,9, kar predstavlja razliko do 100 % ob upoštevanju podatka 37,10 %, dobimo znesek neto plače. Možen je tudi izračun neto plače tako, da se bruto plača pomnoži s faktorjem 1 minus povprečna stopnja. Tožena stranka bruto plačo preračunava v neto vrednost s količniki (koeficienti), izračunanimi iz povprečne stopnje prispevkov in davkov. Za sporna tri leta je navedeni koeficient znašal 1,58982 (po enačbi 1-37,10 : 100 = 0,6290, in nato 1: 0,6290 = 1,58982). Ta koeficient izraža višino povprečne stopnje davkov in prispevkov, veljavne v koledarskem letu. Tako je v vseh opisanih primerih znesek neto plače enak. Dobljeni znesek neto plače je treba uporabiti pri oblikovanju pokojninske osnove za posamezno koledarsko leto.

10. Neto plača tožeče stranke, izračunana na opisani način, določen z ZPIZ-1, tako za leto 1997 znaša 1.513.455,14 SIT, za leto 1998 1.629.607,539 SIT in za leto 1999 1.824.781,207 SIT. Ob upoštevanju teh podatkov za navedena tri leta, uporabljenega valorizacijskega količnika, upoštevanju mesečnega povprečja in preračuna v EUR, znaša valorizirani mesečni znesek neto plače za leto 1997 976,28 EUR, za leto 1998 959,40 EUR za leto 1999 pa 979,67 EUR. Ob upoštevanju 18-letnega povprečja in odstotka za odmero, uskladitev ter ob upoštevanju, da gre za delno invalidsko pokojnino, ta na dan priznanja pravice znaša 362,38 EUR na mesec in ne 372,79 EUR.

11. Glede na navedeno revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Zato je na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo tako, da je delno spremenilo sodbo sodišča druge stopnje in delno ugodilo pritožbi tožene stranke glede višine delne invalidske pokojnine. Sodbo sodišča prve stopnje je spremenilo tako, da je znesek priznane delne invalidske pokojnine nadomestilo z zneskom 362,38.

----

(1) Uradni list RS, št. 8/97, Uradni list RS, št. 18/98, Uradni list RS, št. 16/99.


Zveza:

ZPIZ-1 člen 39.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.02.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAzMTYw