VSRS Sodba in Sklep VIII Ips 150/2016

Jedro

Dopustno je, da delodajalec v sodnem postopku dodatno oziroma podrobneje obrazloži in utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele v sodnem postopku prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog (ne pa samo dodatno oziroma podrobneje), tako da šele takrat navede oziroma konkretizira dejanski razlog odpovedi in s tem v dejanskem smislu napolni abstraktno opredelitev tega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti obrazložena z dejanskimi in konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih je delavcu jasno, zakaj je prenehala potreba po njegovem delu. Drugačno stališče nasprotuje določbi drugega odstavka 87. člena ZDR-1 in odpira možnosti arbitrarnega postopanja delodajalca, ko bi ta v odpovedi navedel zakonski, abstraktni razlog, nato pa šele v sodnem postopku poljubno navajal in dokazoval dejanske razloge in podlage za prenehanje potrebe po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se ugodi pritožbi tožeče stranke in spremeni sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka, tako da se ugotovi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki iz poslovnega razloga z dne 8. 5. 2014, v ostalem delu pa se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je bila pri toženki zaposlena na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 1. 2011 na delovnem mestu vodja notranje revizije. Toženka ji je 8. 5. 2014 podala obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi in hkrati tudi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, posledično pa je zavrnilo tudi nadaljnje tožbene zahtevke, da delovno razmerje tožnice pri toženki ni prenehalo in je trajalo do izdaje sodbe, da je toženka dolžna tožnici za čas nezakonitega prenehanja do dneva izdaje sodbe priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ji obračunati bruto plače, od katerih je dolžna plačati davke in prispevke, nato pa tožnici izplačati neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da ji je dolžna plačati odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 24.224,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti vse stroške postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je revizijo vložila tožnica. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da se sodišči nista opredelili do navedb, da je odpoved nezakonita tudi zato, ker uprava toženke ni imela pristojnosti ukiniti službe notranje revizije in s tem ustvariti podlage za tožničino odpoved. Služba notranje revizije je bila ustanovljena na podlagi zahteve revizijske komisije nadzornega sveta in nadzornega sveta toženke in bi morala ta dva odločati tudi o ukinitvi te službe in posledično razrešitvi vodje notranje revizije. Odpoved pogodbe pa je v prvi vrst nezakonita zato, ker ni ustrezno obrazložena v smislu 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in nadalj.), saj v njej niso navedene konkretne okoliščine, ki so privedle do odpovedi, oziroma iz nje ni mogoče zaključiti, da navedeni odpovedni razlog resnično obstaja in je utemeljen.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Bistven revizijski očitek se nanaša na zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z obrazloženostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z 87. členom ZDR-1. Ta očitek je utemeljen.

8. Drugi odstavek 87. člena ZDR-1 določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je delodajalec dolžan navesti oziroma pisno obrazložiti dejansko podlago odpovednega razloga. To stori tako, da navede dejstva, s katerimi utemeljuje odpovedni razlog. Delodajalec je v primeru poslovnega razloga dolžan obrazložiti, v čem se kaže oziroma zakaj je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi oziroma v čem dejansko obstajajo in kako se kažejo ekonomski, organizacijski ali drugi razlogi, s katerimi utemeljuje odpoved.

9. V konkretnem primeru se je toženka v obvestilu o nameravani odpovedi in v sami odpoved pogodbe o zaposlitvi sklicevala na to, da „uprava družbe izvaja ukrepe, ki bodo doprinesli k pozitivnim rezultatom na področju optimizacije in reinženiringa delovnih procesov, pri čemer ukrepi posledično zajemajo pregled delovnih procesov po posameznih organizacijskih enotah in s tem prilagajanje števila zaposlenih,“ kar predstavlja „poslovno odločitev delodajalca,“ da se „bodo posamezni procesi preoblikovali in optimizirali, kar je povezano tudi s pregledom dela posameznih izvajalcev in posledično temu tudi prerazporeditev nalog, kar vpliva na optimalno število izvajalcev oz. zagotovitev optimalnega in učinkovitega rezultata dela“, da „lahko delodajalec, kljub obstoju potreb po delu, ki ga opravlja določen delavec na svojem delovnem mestu, spremeni organizacijo dela in izvede reinžiniring delovnih procesov ipd.“, „na podlagi navedenega … pa je objektivno prenehala potreba po vašem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.“

10. Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta zaključili, da je odpoved sicer skopo obrazložena, vendar pa je naveden konkreten odpovedni razlog – organizacijski. Takšna navedba organizacijskega razloga namreč ne pomeni utemeljitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu s 87. členom ZDR-1. Organizacijski razlog je zakonski, abstraktni termin, ki ga mora delodajalec napolniti s konkretnimi dejanskimi okoliščinami, ki utemeljujejo prenehanje potrebe po delu delavca pod pogoji iz (odpovedane) pogodbe o zaposlitvi. Ne samo, da toženka v odpovedi ni navedla konkretnih okoliščin, temveč se je delno sklicevala na to, da uprava izvaja ukrepe v smislu optimizacije, se nato sklicevala na bodoče, še neizvedene in nejasno izvedene ukrepe, nato pa že postavila ugotovitev, da je „objektivno (že) prenehala potreba po tožničinem delu.“ Na eni strani imamo torej navedbo o izvajanju nekih ukrepov, nato nakazano preoblikovanje delovnih procesov, na drugi strani pa že ugotovitev o prenehanju potreb po delu tožnice, pri čemer med enim in drugim ni jasne povezave (saj ni nobene ugotovitve, kaj se je ali se bo s preoblikovanjem delovnih procesov, predvsem tožničinega dela, dejansko zgodilo) in tudi ne dejanske trditve, zakaj oziroma v čem je prenehala potreba po delu tožnice.

11. Toženka je šele v sodnem postopku navedla, zakaj konkretno je tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi (1), prvostopenjsko sodišče pa je zaključilo, da lahko delodajalec odpovedni razlog dodatno oziroma podrobneje obrazloži in utemelji v sodnem postopku (2). Dopustno je, da delodajalec v sodnem postopku dodatno oziroma podrobneje obrazloži in utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele v sodnem postopku prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog (ne pa samo dodatno oziroma podrobneje), tako da šele takrat navede oziroma konkretizira dejanski razlog odpovedi in s tem v dejanskem smislu napolni abstraktno opredelitev tega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti obrazložena z dejanskimi in konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih je delavcu jasno, zakaj je prenehala potreba po njegovem delu. Drugačno stališče nasprotuje določbi drugega odstavka 87. člena ZDR-1 in odpira možnosti arbitrarnega postopanja delodajalca, ko bi ta v odpovedi navedel zakonski, abstraktni razlog, nato pa šele v sodnem postopku poljubno navajal in dokazoval dejanske razloge in podlage za prenehanje potrebe po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

12. Glede na navedeno (3) in v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP je revizijsko sodišče ugodilo reviziji in sodbo sodišča druge stopnje delno spremenilo tako, da je ugodilo pritožbi tožnice in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v 1. točki izreka in ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 5. 2014. V ostalem (nespremenjenem) delu je sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Delna razveljavitev je posledica tega, da je tožnica zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja do sodbe sodišča v skladu s 118. členom ZDR-1 in s tem povezano denarno povračilo ter pravice iz delovnega razmerja, sodišči nižje stopnje pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejanskega stanja v zvezi s tem nista ugotavljali (drugi odstavek 380. člena ZPP). V ponovnem postopku naj sodišče ugotovi vsa pomembna dejstva v zvezi s še preostalimi zahtevki tožnice in o njih odloči.

13. Posledica delne spremembe in delne razveljavitve sodb sodišč druge in prve stopnje je tudi odločitev o razveljavitvi odločitve o stroških postopka. Odločitev o stroških revizije se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

----

(1) Konkretnih dejanskih navedb ni podala niti v odgovoru na tožbo, saj so bile tudi te navedbe zgolj na ravni abstraktnosti, omenila pa je tudi „objektivne ekonomske razloge.“ Šele na prvem naroku za glavno obravnavno je toženka na kratko (le v zvezi s predlaganjem dokazov) omenila, da je naloge notranje revizije prenesla na zunanjega izvajalca.

(2) Sodišče druge stopnje je na pritožbene navedbe tožnice v zvezi z obrazloženostjo odpovedi odgovorilo zgolj splošno.

(3) Zaradi utemeljenosti revizije iz navedenega razloga se revizijsko sodišče ni spuščalo posebej v presojo revizijskega očitka glede pomanjkljive obrazložitve sodišč v zvezi s pristojnostjo uprave, da sama ukine službo notranje revizije.

Datum zadnje spremembe:

20.02.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 275/2021
• VDSS sklep Pdp 294/2016
• VDSS sodba in sklep Pdp 371/2015