VSRS Sklep II DoR 321/2016

Jedro

Predlagatelj zastavlja vprašanja, ki so izključno materialnopravne narave ter nanje ob dejanski podlagi sodbe sploh ni mogoče vsebinsko odgovoriti. Predlog, ki je zamejen na takšna vprašanja, je treba zato zavreči.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je prodajna pogodba in pogodba o ustanovitvi osebne služnosti z dne 28. 6. 2011, sklenjena med pravdnima strankama, razvezana in je toženec dolžan tožniku izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo. Ugotovilo je tudi, da je ničen tretji odstavek točke šestič prodajne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi osebne služnosti, ki sta jo pravdni stranki ustanovili 28. 6. 2011 in se glasi: „Pogodbenika se dogovorita, da bo tekoče stanovanjske stroške ter funkcionalne izdatke povezane z uporabo predmetne nepremičnine plačeval E. M.“. Sodišče je delno ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku tako, da je toženec dolžan plačati tožniku 16.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je podredni tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Višje sodišče je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. V predlogu za dopustitev revizije tožena stranka zastavlja vprašanja: 1) ali predstavlja ustni dogovor pravdnih strank o višini kupnine, sklenjen po sklenitvi prodajne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi osebne služnosti z dne 28. 6. 2011 SV 1199/2011, pravno upoštevno novacijo (prenovitev) te pogodbe po 323. členu OZ v delu, ki se nanaša na višino kupnine, 2) ali predstavlja ustni dogovor pravdnih strank o višini kupnine, o plačilu vseh davkov in stroškov sestave pogodbe ter v korist tožnika na nepremičnini, ki je predmet prodajne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi osebne služnosti z dne 28. 6. 2011 SV 1199/2011, ustanovitev brezplačne dosmrtne služnosti stanovanja, dnevno nudenje toplega obroka hrane, plačevanje stanovanjskih stroškov, ureditev razmerja s tožnikovo najemnico in tožniku odpustitev dolga dogovor o načinu izpolnitve obveznosti in 3) ali sta sodišči materialnopravno pravilno tolmačili ustni dogovor pravdnih strank o višini kupnine, o plačilu vseh davkov in stroškov sestave pogodbe ter v korist tožnika na nepremičnini, ki je predmet prodajne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi osebne služnosti z dne 28. 6. 2011 SV 1199/2011, ustanovitev brezplačne dosmrtne služnosti stanovanja, dnevno nudenje toplega obroka hrane, plačevanje stanovanjskih stroškov, ureditev razmerja s tožnikovo najemnico in tožniku odpustitev dolga, ki je bil sklenjen po sklenitvi prodajne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi osebne služnosti z dne 28. 6. 2011 SV 1199/2011.

Navaja, da je prišlo med strankama do enojne novacije, saj je prišlo po sklenitvi pogodbe do ustnega dogovora, da kupnina ne znaša 23.000,00 EUR, kot je bilo ustno dogovorjeno še pred podpisom pogodbe (ta znesek je bil tudi že izročen pred njenim podpisom), temveč 46.000,00 EUR. Prav tako naj bi sodišči tudi napačno zaključili, da gre pri ustnem dogovoru za elemente pogodbe o preužitku, saj gre namreč le za dogovor o načinu izpolnitve obveznosti. Navaja odločbe sodišč, s katerimi izkazuje odstop od ustaljene sodne prakse (odločbi VSRS III Ips 99/2014, III Ips 82/2002, odločba VSK Cp 384/99).

4. Predlog ni dovoljen.

5. Nosilna dejanska ugotovitev nižjih sodišč je, da sta stranki sklenili prodajno pogodbo, s katero se je toženec zavezal plačati kupnino v višini 138.000,00 EUR. Nižji sodišči sta tožniku na tej pravni podlagi prisodili vsoto že zapadlih, a neplačanih obrokov kupnine.

6. Vprašanja, ki jih v predlogu ponuja toženec, so izključno materialnopravne narave. Vendar pa se ne nanašajo na dejansko podlago sodb nižjih sodišč, marveč na (domnevno ali celo zgolj morebitno) trditveno podlago toženca (o obstoju drugačnih pogodbenih dogovorov od tistega, ki je bil povzet v dejansko podlago sodbe). S to trditveno podlago toženec ni uspel ali pa je sploh ni podal tako, kot bi bilo mogoče slutiti iz njegovega zdajšnjega predloga za dopustitev revizije(1). Obravnavani predlog, kot je zasnovan, ne ponuja morebitnih procesnih vprašanj, ki bi revizijskemu sodišču (če bi bila revizija poprej dopuščena) kasneje sploh omogočalo preizkus, ali niso bile pri ugotavljanju dejanskega stanja morda zagrešene bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

7. V tej zadevi je torej podan položaj, ko predlagatelj zastavlja vprašanja, ki so izključno materialnopravne narave ter nanje ob dejanski podlagi sodbe sploh ni mogoče vsebinsko odgovoriti. Zastavljenih vprašanj glede novacije sodišče ni presojalo, saj za to v ugotovljenem dejanskem stanju ni imelo podlage. Če sodišče določenega materialnopravnega vprašanja v sodbi sploh ni obravnavalo, potem ga ni moglo rešiti ne zakonito ne nezakonito ter ni prekršilo nobenega materialnopravnega pravila. Predlog, ki je zamejen na takšna vprašanja, je treba zato zavreči. Tako je zato, ker v opisanem položaju, predlagana vprašanja ne izpolnjuje nujne lastnosti spornosti (iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP) oziroma koneksnosti z izpodbijano sodbo.

8. Procesno pooblastilo za zavrženje je podano v šestem odstavku 367. b člena ZPP.

----

(1) Postopek odločanja o predlogu za dopustitev revizije mora biti hiter in koncentriran. Vrhovno sodišče, ki o njem odloča, je zato spoznavno zamejeno na predlagateljeve natančne in konkretne navedbe o spornem pravnem vprašanju, pravnem pravilu, ki naj bi bilo prekršeno ter o okoliščinah, ki kažejo na njegovo pomembnost (četrti odstavek 367.b člena ZPP). Predlagatelj je hkrati dolžan na kratko obrazložiti, zakaj naj bi sodišče druge stopnje sporno vprašanje rešilo nezakonito, morebitne kršitve postopka pa mora opisati natančno in konkretno.

Datum zadnje spremembe:

15.02.2017

Podobni dokumenti:

• Sklep II DoR 67/2010
• VSRS Sklep VIII DoR 195/2021-7
• VSRS Sklep X DoR 310/2022-5