VSRS Sodba XI Ips 26836/2016-153

Jedro

Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah (sodbi XI Ips 3968/2016 z dne 21. 4. 2016 in XI Ips 26836/2016) presodilo, da od tujih (pravo)sodnih organov ni mogoče pričakovati, da bodo utemeljen sum in dokaze, na katere se ta opira, obrazložili na enak način kot slovenska sodišča, ki dejstveno in dokazno podlago strogo ločujejo. Vendar pa takšno stališče ne pomeni, da bi za obstoj utemeljenega suma zadoščal zgolj opis tujcu očitanega kaznivega dejanja, ne da bi bili v njem navedeni vsaj osnovni dokazi, na katerih temelji dejstveni zaključek, da naj bi storil določeno kaznivo dejanje.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi.

Obrazložitev

A.

1. Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Kpd 26836/2016 z dne 30. 9. 2016 zoper tujca P. M. na podlagi tretjega odstavka 524. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odredila izročitveni pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ki traja do izročitve Republiki Moldaviji. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Ks 26836/2016 z dne 6. 10. 2016 pritožbo tujčeve zagovornice zavrnil.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je tujčeva zagovornica dne 18. 10. 2016 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja v uvodu zahteve, iz razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. V obrazložitvi zahteve navaja, da v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ni izkazan oziroma obrazložen obstoj utemeljenega suma. V listinah, ki so bile predložene s strani Republike Moldavije, je navedeno le, kaj se tujcu očita, niso pa navedeni dokazi, iz katerih bi izhajal utemeljen sum, da je tujec storil kaznivo dejanje. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter tujcu pripor takoj odpravi oziroma izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.

3. Vrhovni državni tožilec je, potem ko mu je bila posredovana zahteva za varstvo zakonitosti tujčeve zagovornice, izjavil, da Vrhovno državno tožilstvo možnosti odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti v tem primeru ne bo uporabilo.

4. Vrhovno sodišče je stališče vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo tujčevi zagovornici, ki se o njem ni izjavila.

B-1.

5. Iz podatkov spisa izhaja:

- da je dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem s sklepom z dne 6. 7. 2016 zoper tujca P. M. odredila začasni ekstradicijski pripor, ker je bila zoper njega izdana mednarodna tiralica Republike Moldavije. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom z dne 7. 7. 2016 pritožbo tujčeve zagovornice zoper odreditev začasnega ekstradicijskega pripora zavrnil;

- Okrožno sodišče v Krškem je dne 6. 7. 2016 Republiko Moldavijo pozvalo, da v roku 20 dni posreduje prošnjo za izročitev z dokumentacijo, ki bo podlaga za odločitev o izročitvi tujca tej državi;

- dne 1. 8. 2016 je Republika Slovenija prejela dopis Generalnega tožilstva Republike Moldavije, kateremu je bila predložena odredba tožilstva Občine Center, Mestne občine Kišinjev o uvedbi kazenskega postopka zoper tujca, ter sklep sodišča Center Mestne občine Kišinjev o odreditvi preventivnega ukrepa pripora zoper tujca;

- dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom z dne 2. 8. 2016 zoper tujca, iz pripornega razloga begosumnosti, odredila izročitveni pripor. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom z dne 3. 8. 2016 pritožbo tujčeve zagovornice zoper sklep o odreditvi izročitvenega pripora zavrnil;

- Okrožno sodišče v Krškem je s sklepom z dne 11. 8. 2016 ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tujca Republiki Moldaviji. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 31. 8. 2016 pritožbi tujčeve zagovornice zoper ta sklep ugodilo, ter izpodbijani sklep o izročitvi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V točki 6 obrazložitve sklepa je navedlo, da se izpodbijani sklep sklicuje na tuji odločbi, v katerih pa niso našteti in vsebinsko obrazloženi dokazi, na podlagi katerih bi bila možna presoja, o obstoju utemeljenega suma storitve tujcu očitanih kaznivih dejanj;

- Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločbo z dne 27. 9. 2016 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti tujčeve zagovornice zoper sklep o odreditvi izročitvenega pripora ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V razlogih sklepa je med drugim navedlo, da sodišči v izpodbijanem pravnomočnem sklepu nista navedli prav nobenih razlogov o obstoju utemeljenega suma, zaradi česar je v izpodbijani odločbi podana kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP;

- zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom z dne 21. 10. 2016 zavrnil prošnjo Republike Moldavije za tujčevo izročitev. V razlogih sklepa je navedlo, da je preiskovalna sodnica v ponovnem postopku pozvala Republiko Moldavijo, da izroči dodatne dokumente, iz katerih bodo razvidni dokazi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je tujec izvršil kaznivo dejanje, zaradi katerega se zahteva njegova izročitev. Ker sodišče, kljub ponovnemu zaprosilu, od Republike Moldavije ni prejelo zahtevane dokumentacije, je preiskovalna sodnica presodila, da ni izpolnjen pogoj iz 13. točke 522. člena ZKP, saj v do sedaj predloženi dokumentaciji niso bili navedeni konkretni dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je tujec utemeljeno sumljiv očitanih kaznivih dejanj. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 27. 10. 2016 pritožbi tujčeve zagovornice ugodilo in pripor zoper njega odpravilo.

B-2.

6. Temeljno vprašanje v obravnavani zadevi, ki ga odpira zahteva za varstvo zakonitosti, je, ali sklicevanje v sklepu o odreditvi izročitvenega pripora na sklep o priporu moldavskega sodišča ter na predlog tamkajšnjega tožilstva, ki ne vsebujeta navedbe dokazov, temveč zgolj opis kaznivih dejanj, ki naj bi jih tujec storil, zadostuje za utemeljitev obstoja utemeljenega suma, da je tujec v državi prosilki storil očitana kazniva dejanja.

7. Po prvem odstavku 20. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) mora kot temeljni pogoj za odreditev pripora obstajati utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Ta mora obstajati že pred odvzemom prostosti (antecedenčnost utemeljenega suma), biti mora artikuliran, kar pomeni, da ne more biti le abstraktno ali probabilistično nakazan, obenem pa mora biti tudi specifičen in konkretno utemeljen.(1)

8. Po določbi četrtega odstavka 524. člena ZKP se glede pripora v postopku izročitve smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 200. člena, 202. člena, 203. člena in 209. do 213.b, ter 420. in 421. člena ZKP. Po tretjem odstavku 524. člena se tujec med drugim pripre, če so dani razlogi za pripor iz 201. člena ZKP. Po določbi drugega odstavka 202. člena ZKP, na katero med drugim napotuje določba četrtega odstavka 524. člena ZKP, mora pisni sklep o odreditvi pripora med drugim vsebovati tudi obrazložitev vseh odločilnih dejstev, ki so narekovala odreditev pripora, pri čemer mora preiskovalni sodnik določno navesti razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, obrazložiti odločilna dejstva iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, in povedati, zakaj je odreditev pripora v konkretnem primeru neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek kazenskega postopka.

9. Po določbi 13. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, v kateri so našteti pogoji za izročitev, je navedeno, da je eden izmed pogojev za izročitev tudi, da je dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je tujec, katerega izročitev se zahteva, storil določeno kaznivo dejanje, ali da obstaja o tem pravnomočna sodba. Navedeno določbo je treba povezati z določbo 3. točke tretjega odstavka 523. člena ZKP, po kateri mora biti prošnji za izročitev med drugim priložena tudi obtožnica ali sodba, ali odločba o priporu, ali kakšen drug akt, ki je enak tej odločbi, v izvirniku ali overjenem prepisu. V njih mora biti med drugim naveden tudi opis kaznivega dejanja, zakonska označba kaznivega dejanja in dokazi za utemeljenost suma. Če se zahteva izročitev tujca zaradi vodenja kazenskega postopka, presoja domače sodišče utemeljenost suma na podlagi odločb tuje države, ki so priložene prošnji za izročitev, ter dokazov, na katere se sklicujejo te odločbe, ki pa jih tuja država ni dolžna priložiti svoji prošnji za izročitev. Tudi te odločbe oziroma dokazi, na katere se sklicuje odločba tuje države, presoja domače sodišče po načelu proste presoje dokazov, ne da bi bilo pri tem vezano na ugotovitve tujega organa glede utemeljenosti suma.(2)

10. Zakonska zahteva po utemeljitvi obstoja utemeljenega suma v odločbi o odreditvi izročitvenega pripora je izražena tudi v več odločbah Ustavnega sodišča Republike Slovenije.(3) Ustavno sodišče je v navedenih odločbah presodilo, da tudi pri ekstradicijskem priporu obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje kot osnovni pogoj za odreditev pripora, pomeni, da mora obstajati visoka stopnja konkretne in specifične verjetnosti, da je ta oseba storila določeno kaznivo dejanje. Za izročitev tujca ZKP zahteva ugotovitev enake stopnje verjetnosti, da je tujec storil kaznivo dejanje, kot dopustitev obtožbe, ki pa je nižja od verjetnosti, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Pri tem sodišče presodi, ali iz listine sodnega organa tuje države, ki je podlaga prošnji tuje države za izročitev, in iz dokaznega gradiva, zbranega v ekstradicijskem postopku, izhaja dovolj dokazov za utemeljenost suma.

11. V obravnavanem primeru je dežurna preiskovalna sodnica pri ponovnem odločanju o odreditvi pripora obstoj utemeljenega suma oprla na odredbo o uvedbi kazenskega postopka zoper tujca, ki ga je podal tožilec tožilstva Občine Center, Mestne občine Kišinjev, in sklep preiskovalnega sodnika sodišča Mestne občine Kišinjev v Moldaviji. V nadaljevanju razlogov sklepa je dežurna preiskovalna sodnica povzela opis kaznivih dejanj, ki se tujcu očitajo v Moldaviji. Iz navedenega opisa kaznivih dejanj ni razvidno, na podlagi katerih dokazov sta tožilec in moldavsko sodišče presodila, da je zoper tujca podan utemeljen sum, da je storil prav ta kazniva dejanja. Povedano drugače; v obravnavanem primeru se izpodbijani sklep sicer sklicuje na odločbi priloženi prošnji za izročitev, v katerih pa niso navedeni in vsebinsko obrazloženi dokazi, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja, da je bil tujec utemeljeno osumljen storitve kaznivih dejanj.

12. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah (sodbi XI Ips 3968/2016 z dne 21. 4. 2016 in XI Ips 26836/2016) presodilo, da od tujih (pravo)sodnih organov ni mogoče pričakovati, da bodo utemeljen sum in dokaze, na katere se ta opira, obrazložili na enak način kot slovenska sodišča, ki dejstveno in dokazno podlago strogo ločujejo. Vendar pa takšno stališče ne pomeni, da bi za obstoj utemeljenega suma zadoščal zgolj opis tujcu očitanega kaznivega dejanja, ne da bi bili v njem navedeni vsaj osnovni dokazi, na katerih temelji dejstveni zaključek, da naj bi storil določeno kaznivo dejanje.

13. V obravnavanem primeru Vrhovno sodišče ugotavlja, da obrazložitev obstoja utemeljenega suma ne dosega ustavnega standarda obrazloženosti sodnih odločb in tudi ne zakonskega pogoja iz tretjega in četrtega odstavka 524. člena ZKP.

C.

14. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom tujcu kršilo pravico iz 22. člena Ustave ter določbo četrtega odstavka 524. člena ZKP, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa, je zahtevi za varstvo zakonitosti tujčeve zagovornice ugodilo in izpodbijani pravnomočni sklep na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP razveljavilo.

----

(1) Šturm L. (2002): Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, str. 223 do 226.

(2) Horvat Š. (2004): Zakon o kazenskem postopku (ZKP s komentarjem), GV Založba, Ljubljana, str. 1097.

(3) Glej odločbe Ustavnega sodišča Up-83/98 z dne 15. 6. 1998, Up-273/00 z dne 21. 12. 2000, Up-293/98 z dne 1. 12. 1998.

Datum zadnje spremembe:

10.02.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba XI Ips 38762/2016-149
• Sodba I Ips 379/2002, enako tudi XI Ips 26836/2016-103
• VSRS Sodba XI Ips 47551/2016