VSRS sodba II Ips 141/2016

Jedro

Presoja višjega sodišča, da bi se oporočna razpolaganja po vračunanju daril nujnemu dediču zmanjšala za sorazmerno manjši del vsem oporočnim dedičem, je materialnopravno pravilna; četudi so dediči zoper upnika navadni sosporniki, pa so glede višine obveznosti vsi v enakem pravnem položaju - upniku odgovarjajo do višine dolžniku pripadlega in neuveljavljanega nujnega deleža (6.546,00 EUR) iz podedovanega premoženja.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča na Ptuju D 443/98 podana izjava A.A. o neuveljavitvi nujnega deleža in izvršen odstop zakonitega dednega deleža A.A., vse v korist tožencev B.B., C.C., D.D., E.E. (do zneska 6.546,80 EUR) in F.F. (do zneska 6.546,80 EUR), v razmerju do tožnice neučinkovita (točka I izreka). Tožencem B., C., D., E.E. (do zneska 6.546,80 EUR) in F.F. (do zneska 6.546,80 EUR) je naložilo, da za izterjavo izvršljive terjatve tožnice po pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju P 85/2001 z dne 21. 9. 2001 dovolijo izvršbo na svoje premoženje, in sicer B.B. na 1/16 nepremičnin ..., in na 1/8 nepremičnin ...; E.E. na ¼ nepremičnin ... in na 1/16 nepremičnine ...; C.C. na ¼ nepremičnin ...; F.F. na 1/8 nepremičnine posamezni del št. 9 v stavbi št. ... in na 22 delnic z oznako PP PG; D.D. na 1/16 nepremičnine ... (II. točka izreka sodbe). V presežku (kolikor je tožnica vtoževala, da je izjava A.A. o neuveljavitvi nujnega deleža in odstop zakonitega dednega deleža neučinkovit v razmerju do drugega toženca nad zneskom 6.546,80 EUR in v razmerju do četrte toženke nad zneskom 6.546,80 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo (III točka izreka). Odločilo je še o povrnitvi pravdnih stroškov (točka IV izreka).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča na Ptuju D 443/98 podana izjava A. A. o neuveljavitvi nujnega deleža in izvršen odstop zakonitega dednega deleža A. A.; vse v korist tožencev B. B., C. C., D. D., E. E. (do zneska 6.546,80 EUR) in F. F. (do zneska 6.546,80 EUR), v razmerju do tožnice neučinkovita. Tožencem B. B., C. C., D. D., E. E. (do zneska 6.546,80 EUR) in F. F. (do zneska 6.546.80 EUR) je naložilo, da za izterjavo izvršljive terjatve tožnice po pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju P 85/2001 z dne 21. 9. 2001 dovolijo izvršbo na svoje premoženje, in sicer zmanjšano za 1/4, kolikor bi znašal nujni delež dolžnika na njih. V presežku (kolikor je tožnica vtoževala, da je izjava A. A. o neuveljavitvi nujnega deleža in odstop zakonitega dednega deleža neučinkovit v razmerju do drugega toženca nad zneskom 6.546,80 EUR in v razmerju do četrte toženke nad zneskom 6.546.80 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi prvega toženca, tretje toženke in petega toženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da sedaj v celoti glasi: Ugotovi se, da sta v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča na Ptuju D 443/98 podana izjava A.A. o neuveljavitvi nujnega deleža do zneska 6.546,80 EUR in odstop zakonitega dednega deleža A.A., vse v korist tožencev, v razmerju do tožnice neučinkovita.

Toženci so za izterjavo izvršljive terjatve tožnice po pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju P 85/2001 z dne 21. 9. 2001 dolžni dovoliti izvršbo na svoje premoženje do zneska 6.546,80 EUR, in sicer:

- B.B. na 1/64 nepremičnin ... in na 1/32 nepremičnin ...;

- E.E. na 1/16 nepremičnin ..., in na 1/64 nepremičnine parc. št. ...;

- C.C. na 1/16 nepremičnin ...;

- F.F. na 1/32 nepremičnine posamezni del št. 9 v stavbi ... in na 22 delnic z oznako PP PG;

- D.D. na 1/64 nepremičnine ...

V presežku (za izjavo A.A. o neuveljavitvi nujnega deleža v vrednosti nad 6.546,80 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 8/2015 z dne 5. 11. 2015 dopustilo revizijo tožnice glede vprašanj:

- ali so v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj toženci enotni sosporniki in

- katero stranko bremeni dokazno breme v primeru, če tožena stranka zatrjuje delno neutemeljenost tožbenega zahtevka; ali sme sodišče v tem primeru samo ugotavljati dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala (kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP).

Navedbe revidentke

4. Glede vprašanja enotnega sosporništva meni, da je stališče višjega sodišča zmotno, ker četudi bi bili toženci enotni sosporniki na matičnem področju (pri odločitvi o višini nujnega deleža A.A. v zapuščinskem postopku), to samo po sebi ne povzroči enotnega sosporništva v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Toženci v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj niso enotni sosporniki že zato, ker je dajatveni del tožbenega zahtevka za vsakega od tožencev različen. Pritožbeno sodišče je zanemarilo tudi dejstvo, da je zapuščina pokojnega G.G. s sklepom o dedovanju, D 443/98 že razdeljena, dediči pa po delitvi dediščine niso enotni sosporniki. Zaradi zmotnega materialnopravnega naziranja pritožbenega sodišča je posledično zmotna tudi stroškovna odločitev. Stališče o navadnem sosporništvu dedičev po delitvi zapuščine je bilo izraženo tudi že v nekaterih sodbah višjega sodišča, v konkretnem primeru pa je isto višje sodišče zavzelo diametralno nasprotno stališče glede dopuščenega vprašanja. V zvezi z drugim dopuščenim vprašanjem pa revidentka navaja, da je v nasprotju z procesnimi določbami ravnanje pritožbenega sodišča, ki je samo izračunalo, da predstavlja 6.546,80 EUR približno četrtino sicer pripadajočega nujnega deleža A.A.. Brez trditev tožencev je višje sodišče takšne trditve (o vrednosti nujnega deleža A.A.) navedlo v obrazložitvi sodbe I Cp 617/2013 in jih upoštevalo kot del trditvene podlage tožencev. Strank s takšnim stališčem ni seznanilo niti jim dalo možnosti, da se o tem izjavijo. Nepravilno je tudi naziranje pritožbenega sodišča, da bi tožnica morala podati trditve in dokaze o vrednosti zapuščine in daril za izračun višine nujnega deleža A.A., čeprav tožnica v zapuščinskem postopku sploh ni sodelovala. S takšnim postopanjem je bilo tožnici naloženo pretirano procesno breme in ji je bila kršena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Stališče, da naj bi toženci dokazali delno neutemeljenost tožbenega zahtevka, je tako povsem brez osnove, kar še dodatno obrazloži. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni pravnomočno odločitev tako, da pritožbo treh tožencev zavrne in posledično spremeni tudi stroškovno odločitev.

5. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje ima tožnica po pravnomočni zamudni sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. P 85/2001 z dne 21. 9. 2001 terjatev do dolžnika A.A. v višini 38.486,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 1998 do plačila. Tožnica je 28. 6. 2002 proti tožencem kot dedičem pokojnega G.G. vložila tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj A.A. (zaradi odpovedi zakonitemu dedovanju in opustitve uveljavljanja nujnega deleža v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu G.G., ki ga je vodilo Okrajno sodišče na Ptuju pod opr. št. D 443/98). Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je na podlagi tožbe drugega in četrtega toženca Okrajno sodišče na Ptuju v sodbi opr. št. P 305/2012 pravnomočno razsodilo, da bi bil A.A. upravičen do nujnega deleža v višini 6.546,80 EUR.

9. Višje sodišče je pritožbi treh tožencev ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je (v primerjavi s prvostopenjsko sodbo) za 75 % zmanjšalo deleže na nepremičninah, na katere so toženci dolžni dopustiti izvršbo, temu ustrezno pa je spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških. Presodilo je, da se ob uveljavitvi nujnega deleža oporočna razpolaganja zapustnika v zapuščinskem postopku ne bi zmanjšala za 1/4 (kolikor sicer znaša nujni delež dolžnika brez vračunanja daril), temveč bi se oporočna razpolaganja po vračunanju daril nujnemu dediču zmanjšala za sorazmerno manjši del vsem oporočnim dedičem. Ker sodišče ni razpolagalo s podatkom o vrednosti daril in vrednosti zapuščine po 28. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD)(1), dokazno breme glede tega pa je bilo na tožnici, je sodišče druge stopnje presodilo, da je v razmerju do vseh tožencev neučinkovita izjava o neuveljavitvi nujnega deleža v znesku 6.546,80 EUR.

Glede prvega dopuščenega vprašanja

10. V skladu s 196. členom ZPP so enotni sosporniki tisti, za katere je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse. Vendar pa so isti subjekti lahko v določeni pravni situaciji enotni sosporniki, v drugi pa navadni. Takšen primer so prav dediči.

11. Do delitve zapuščine so pravice dedičev enotne in nedeljive - dediči imajo le svoje deleže v skupnosti dedičev. Dediščinska skupnost nastane z uvedbo dedovanja, a le, kadar je dedičev več in oporočitelj ni že sam opravil delitve vseh stvari in pravic iz zapuščine med njih. Dediščina je njihova skupna lastnina, pri kateri deleži niso določeni in dediči so

enotni sosporniki v smislu 196. člena ZPP.

12. V pravdi upnika za izpodbijanje dolžnikovih dejanj pa so dediči navadni sosporniki. Za zapustnikove dolgove odgovarjajo nerazdelno(2), in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne (tretji odstavek 142. člena ZD)(3), kar pomeni, da imajo upniki pravico izbire, ali bodo tožili vse dediče ali samo nekatere (pri tem je lahko odločitev, da bodo tožili samo nekatere dediče, v njihovo škodo(4)). Dediči kot dolžniki zapustnikovega dolga torej niso ne enotni in ne nujni sosporniki. Tako je Vrhovno sodišče odločilo že v sodbi II Ips 217/2003 z dne 25. 9. 2003, kjer je zapisalo, da sodedič odgovarja za zapustnikove dolgove "pro viribus hereditatis", toda (ob ugovoru) nikoli preko meje vrednosti svojega dednega deleža. Prav tako lahko upnik posameznemu dediču dolg tudi odpusti. Pritožbeno sodišče je tako zmotno uporabilo materialno pravo, ko je učinek pritožbe B., D. in C.C. raztegnilo še na E. in F.F., vendar to v konkretni zadevi ni vplivalo na pravilnost materialnopravne odločitve, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Glede drugega dopuščenega vprašanja

13. Po prvem odstavku 26. člena ZD imajo nujni dediči pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež. Zato lahko zahtevajo zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravila za izračun nujnega deleža so določena v 28. členu ZD, ki terja najprej ugotovitev vrednosti zapuščine, torej ugotovitve o vsem zapustnikovem premoženju ob njegovi smrti, o njegovih razpolaganjih z oporoko, o njegovih terjatvah, o njegovih dolgovih, o dolgovih zapuščine itd. Po ugotovitvi čiste zapuščine je treba ugotoviti še obračunsko vrednost zapuščine, torej dodati vrednost določenih daril. Na podlagi obračunske vrednosti zapuščine se ugotavljajo zakoniti dedni deleži posameznih nujnih dedičev in tudi njihov nujni delež. Od ugotovljene vrednosti zapuščine je treba odšteti vrednost skupnega nujnega deleža zato, da se ugotovi razpoložljivi del zapuščine. Šele po ugotovitvi te vrednosti je mogoče presojati, ali je bil nujni delež res prikrajšan in koliko je bil prikrajšan. Če razpoložljivi del zapuščine ne zadošča za pokritje nujnih deležev tistih dedičev, ki jih uveljavljajo, pridejo v poštev pravila o vračanju daril iz 34. do 38. člena ZD. Zakon določa tudi vrstni red vračanja daril, vendar hkrati določa, da je treba najprej zmanjšati (po potrebi pa tudi odpraviti) oporočna razpolaganja in šele če to ne zadostuje, se po določenem vrstnem redu vračajo v zapuščino tudi darila.(5)

14. Okrajno sodišče na Ptuju je v zadevi P 305/2012 pravnomočno razsodilo, da je bil zaradi prejetih daril za časa življenja A.A. po pokojnem očetu G.G. st. upravičen do nujnega deleža v višini 6.546,80 EUR. Tako ne drži revizijski očitek, da je višje sodišče samo ugotavljalo višino nujnega deleža dolžnika. V konkretni pravdi ugotovitev iz pravnomočne sodbe veže tudi tožnico in preostale oporočne dediče, če je uspešno ne izpodbijejo. To pomeni, da je upnik od tožencev upravičen uveljavljati izpodbojnost dolžnikovih pravnih dejanj le do zneska, ki predstavlja nujni delež dolžnika in preko katerega ne morejo biti odgovorni za njegov dolg dediči po pokojnem G.G. st. Presoja višjega sodišča, da bi se oporočna razpolaganja po vračunanju daril nujnemu dediču zmanjšala za sorazmerno manjši del vsem oporočnim dedičem, je tako materialnopravno pravilna; četudi so dediči zoper upnika navadni sosporniki, pa so glede višine obveznosti vsi v enakem pravnem položaju - upniku odgovarjajo do višine dolžniku pripadlega in neuveljavljanega nujnega deleža (6.546,80 EUR) iz podedovanega premoženja. Iz tega izhaja, da je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se je procesno dokazno breme v zvezi z višino nujnega deleža dolžnika, po tem ko je bila ta ugotovljena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. P 305/2012, zopet prevalilo na tožnico, ki je v tem pravdnem postopku imela možnost dokazovati drugače (pa tega ni storila).

15. Ker je odločitev sodišča druge stopnje kljub zmotnemu stališču glede narave sosporništva na pasivni strani materialnopravno pravilna, je bilo treba revizijo tožnice na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

----

(1) Razpolagalo je le s sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. P 305/2012.

(2) V skladu s 1. točko prvega odstavka 191. člena ZPP solidarna odgovornost pogojuje nastanek materialnega sosporništva, vendar le izjemoma enotnega. Glej komentar ZPP, 2. knjiga, str. 260.

(3) Glej mag. Nina Betetto, Sosporništvo v odškodninskih sporih, Pravosodni bilten 3/2016, str. 13 in ZPP s komentarjem, 2. knjiga, str. 255.

(4) Karel Župančič, Dedno pravo, ČZ, Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1984, str. 168.

(5) Glej sodba in sklep VS RS II Ips 137/2012.

Datum zadnje spremembe:

09.02.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep II DoR 8/2015
• VSL sodba in sklep I Cpg 153/2011
• Sodba II Ips 170/99