VSRS Sodba III Ips 88/2015

Jedro

V primeru zahtevka za izpraznitev in vrnitev predmeta leasinga je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi oziroma zahtevi za izdajo izpraznitvenega naloga.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 1.820,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se izpraznitveni nalog Okrožnega sodišča v Mariboru Plg 21/2013 z dne 16. 9. 2013, popravljen s sklepom Plg 21/2013 z dne 24. 9. 2013, razveljavi (I. točka izreka) ter da je tožena stranka dolžna izprazniti sporne poslovne prostore in jih proste oseb in stvari izročiti tožeči stranki v roku 30 dni (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeči stranki (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in v stroškovnem delu (v III. točka izreka) sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter jo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (I. točka izreka). V preostalem je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka (II. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

3. Tožena stranka je zoper II. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev.

5. Iz podatkov sodnega/poslovnega registra izhaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru sprejelo sklep St 3252/2015 z dne 5. 1. 2015 o začetku stečajnega postopka nad toženo stranko, ki je bil 6. 1. 2016 vpisan v sodni/poslovni register. Ker so bila pred vpisom sklepa v sodni/poslovni register v revizijskem postopku opravljena vsa procesna dejanja, razen izdaje odločbe, ki je procesno dejanje izključno samo revizijskega sodišča, prekinitev postopka na izdajo revizijske odločbe ni vplivala (primerjaj sodbo VS RS III Ips 41/1997 z dne 4. 12. 1998).

Ugotovljeno dejansko stanje

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva:

- Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o finančnem leasingu št. 27985/12 z dne 24. 9. 2012, na podlagi katere je tožeča stranka kot leasingodajalka dala v leasing (uporabo) toženi stranki kot leasingojemalcu nepremičnino (poslovne prostore) za določen čas od 24. 9. 2012 do 13. 11. 2026.

- Tožena stranka leasing obrokov ni plačala, v zamudi s plačilom je bila od oktobra 2012 dalje. Tožeča stranka je toženo stranko večkrat opomnila k plačilu.

- Tožeča stranka je nato z izjavo z dne 4. 4. 2013 odstopila od pogodbe št. 27985/12.

- Med pravdnima strankama je prihajalo do dogovarjanja o nadaljevanju izvajanja oziroma reprogramu pogodbe o finančnem leasingu, vendar dogovor do dne 5. 9. 2014 [ko je bila izdana sodba sodišča prve stopnje] ni bil sklenjen.

Presoja dovoljenosti revizije

7. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga, naj se revizijo kot nedovoljeno zavrže. Revizija naj ne bi dosegala revizijskega praga in naj tudi ne bi bila dopuščena. Izpostavlja, da je bila tožena stranka tista, ki je v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje nasprotovala vrednosti spornega predmeta v višini 502.052,71 EUR, kot jo je določila tožeča stranka ob vložitvi zahteve za izdajo izpraznitvenega naloga, ter da je nato sodišče prve stopnje na podlagi napotila sodišča druge stopnje s sklepom z dne 8. 4. 2015 ugotovilo, da vrednost spornega predmeta v tem sporu znaša 56.506,44 EUR.

8. Revizija je dovoljena.

9. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka v zahtevi za izdajo izpraznitvenega naloga kot vrednost spornega predmeta navedla 502.052,71 EUR, kar ustreza navedbi nabavne vrednosti nepremičnine v pogodbi o finančnem leasingu; da je tožena stranka v ugovoru in pritožbi z dne 9. 10. 2013 zoper izpraznitveni nalog v zvezi z odmero stroškov postopka ugovarjala vrednosti spornega predmeta in navedla, da naj bi po podatkih Geodetske uprave RS vrednost sporne nepremičnine znašala 13.502,00 EUR, ter da je tožena stranka v pritožbi z dne 21. 10. 2014 zoper sodbo sodišča prve stopnje svoje nasprotovanje iz ugovora in pritožbe z dne 9. 10. 2013 ponovila, nato pa je ob sklicevanju na 22. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1) navedla, da vrednost spornega predmeta v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine ne sme presegati enoletnega nadomestila. Iz podatkov v spisu nadalje izhaja, da sodišče prve stopnje na prvem naroku za glavno obravnavo dne 11. 4. 2014 ni postopalo po tretjem odstavku 44. člena ZPP; da je sodišče druge stopnje v stroškovnem delu ugodilo pritožbi tožene stranke in je napotilo sodišče prve stopnje, da izda sklep o vrednosti spornega predmeta upoštevaje določbo 42. člena ZPP in vrednost leasing obrokov za 12 mesecev; da je sodišče prve stopnje skladno z napotilom s sklepom z dne 8. 4. 2015 ugotovilo, da vrednost spornega predmeta v tem sporu znaša 56.506,44 EUR ter da je bil ta sklep 16. 4. 2015 vročen toženi stranki, ki je že pred tem dne 10. 4. 2015 vložila revizijo.

10. Pogodba o leasingu sodi med inominatne pogodbe, saj ni urejena v pravnih predpisih. Njen pravni vir je vsakokratni zapis pogodbenih določil. V primeru zahtevka za izpraznitev in vrnitev predmeta leasinga je tako odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi oziroma zahtevi za izdajo izpraznitvenega naloga (drugi odstavek 44. člena ZPP).(1) O vrednosti spornega predmeta lahko sodišče prve stopnje odloča le v časovnih mejah iz tretjega odstavka 44. člena ZPP.

11. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje sklepa o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta (56.506,44 EUR) ni izdalo (vsaj) pred začetkom obravnavanja glavne stvari na glavni obravnavi, temveč ga je izdalo šele na podlagi napotila sodišča druge stopnje, kar je prepozno. Ker sodišče prve stopnje o vrednosti spornega predmeta ni odločilo v časovnih mejah iz tretjega odstavka 44. člena ZPP, njegova kasnejša ugotovitev vrednosti spornega predmeta (56.506,44 EUR) za presojo dovoljenosti revizije ni upoštevna.(2) Glede na obrazloženo se v obravnavanem primeru za presojo dovoljenosti revizije lahko upošteva le vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v zahtevi za izdajo izpraznitvenega naloga. Ker znesek 502.052,71 EUR presega revizijski prag 200.000,00 EUR (490. člen ZPP), je revizija tožene stranke dovoljena.

Revizijske navedbe

12. Tožena stranka v reviziji sodišču druge stopnje očita, da ji je bila odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem prve stopnje. S tem ko sodišče prve stopnje ni izvedlo za dne 5. 9. 201[4] razpisanega naroka za glavno obravnavo, ampak je zgolj izdalo sodbo, naj bi ji sodišče prve stopnje, kasneje pa tudi sodišče druge stopnje, odvzelo že podeljeno pravico, da bo lahko na naroku v svojem zaslišanju izpovedala svojo pravo voljo oziroma da je imela kljub vloženemu izpraznitvenemu nalogu sporne poslovne prostore v posesti s soglasjem tožene stranke. S temi dejstvi naj bi bilo sodišče prve stopnje tudi seznanjeno, saj naj bi izhajala iz listin, ki jih je tožena stranka predložila na prvem naroku za glavno obravnavo 11. 4. 2014. Sodišču prve stopnje očita nezakonito postopanje, ker kljub tem listinam ni izvedlo za dne 5. 9. 2015 že razpisanega naroka za glavno obravnavo.

Presoja utemeljenosti revizije

13. Revizija ni utemeljena.

14. Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem tožene stranke (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je pravilno zaključilo, da ta dokaz utemeljeno ni bil izveden.

15. Tožena stranka je na prvem naroku za glavno obravnavo 11. 4. 2014 zatrjevala, da sta se pravdni stranki novembra 2013 dogovorili, da si bo tožena stranka ob izpolnitvi določenih pogojev pridobila možnost dogovora o reprogramu pogodbe o leasingu. Zatrjevala je tudi, da naj bi ta dogovor iz novembra 2013 izpolnjevala s ciljem, da sporno nepremičnino na podlagi novega pisnega dokumenta s tožečo stranko obdrži v posesti. Da bi do reprograma oziroma novega pisnega dokumenta tudi (že) prišlo, tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. V skladu z načelom povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP) se dokazujejo zgolj zatrjevana dejstva. Ker so bila zatrjevana dejstva (dogovarjanje o možnosti reprograma pogodbe o leasingu) dokazana že listinami, sodišču prve stopnje ni bilo treba o že dokazanih dejstvih še zaslišati tožene stranke. Dokazov namreč ni treba po nepotrebnem kopičiti.

16. Nadalje iz zapisnika prvega naroka za glavno obravnavo dne 11. 4. 2014 izhaja, da sta pravdni stranki glede na dejstvo, da je med njima obstajala možnost izvensodne oziroma sodne rešitve zadeve, soglasno predlagali, da sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločitev odloži do 5. 9. 2014. Prav tako sta soglašali, da v primeru, če sodišču prve stopnje ne bosta poslali predloga sodne poravnave oziroma pripoznave zahtevka, sodišče dne 5. 9. 2014 izda sodbo. Pravdni stranki na prvem naroku za glavno obravnavo prvotnega dogovora iz novembra 2013 kot takega nista spremenili, določili sta le nov skrajni rok (5. 9. 2014) za sklenitev morebitnega reprograma pogodbe o leasingu. Ker reprogram pogodbe o leasingu do dne 5. 9. 2014 ni bil sklenjen (kar je ugotovilo že sodišče prve stopnje), tožena stranka ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje dne 5. 9. 2014 ni imela pravne podlage za posest spornih poslovnih prostorov. Skrajnemu roku za sklenitev morebitnega reprograma pogodbe o leasingu in temu, da reprogram pogodbe o leasingu do njegovega izteka ni bil sklenjen, tožena stranka v pritožbi ni nasprotovala.

17. Revizijski očitek neizvedbe za dne 5. 9. 2014 že razpisanega naroka za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje bi bilo mogoče razumeti v smeri kršitve načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker sodišče druge stopnje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne pazi po uradni dolžnosti, tožena stranka pa v pritožbi bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe tega naroka ni očitala, je logično, da sodišče druge stopnje s tem v zvezi postopkovne pravilnosti ravnanja sodišča prve stopnje ni presojalo (drugačna revizijska navedba tožene stranke je zmotna) niti je ni bilo dolžno presojati (drugi odstavek 350. člena ZPP). Posledično sodišče druge stopnje s tem v zvezi ni moglo zagrešiti očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, tožena stranka pa s svojim revizijskim očitkom v tej smeri ne more uspeti.

18. Revizijski očitek neizvedbe za dne 5. 9. 2014 že razpisanega naroka za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje bi bilo mogoče razumeti tudi v smeri kršitve iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker ta kršitev ni dopusten revizijski razlog (1. točka prvega odstavka 370. člena ZPP), tožena stranka s svojim revizijskim očitkom v tej smeri ne more uspeti.

19. Glede na to, da je sodišče prve stopnje na prvem naroku za glavno obravnavo dne 11. 4. 2014 v zapisnik zapisalo soglasje pravdnih strank o tem, da v primeru, če sodišču ne bosta poslali predloga sodne poravnave oziroma pripoznave zahtevka, bo sodišče dne 5. 9. 2014 izdalo sodbo, ter glede na to, da je hkrati sprejelo sklep, da se glavna obravnava preloži na 5. 9. 2014, bi bilo revizijski očitek neizvedbe za dne 5. 9. 2014 že razpisanega naroka za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje mogoče razumeti tudi v smeri kršitve 291. člena ZPP. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 370. člena ZPP), tožena stranka s svojim revizijskim očitkom niti v tej smeri ne more uspeti. Ker tožena stranka bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe naroka dne 5. 9. 2014 v pritožbi ni očitala, revizijskega očitka neizvedbe tega naroka tudi ni mogoče obravnavati kot očitka (t. i. perpetuirane) bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP).

Odločitev o reviziji

20. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na očitke, ki so bili odločilnega pomena za odločitev o reviziji.

21. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka, 378. člen ZPP).

22. Na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka, tožeči stranki pa mora upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015) povrniti nagrado za postopek (priglašenih 1.472,00 EUR, Tar. št. 3300), pavšalni znesek stroškov (20 EUR, Tar. št. 6002) in davek na dodano vrednost (22 % oziroma 328,24 EUR, Tar. št. 6077), kar skupaj zanaša 1.820,24 EUR (II. točka izreka).

----

(1) Primerjaj sklep VS RS II Ips 107/2007 z dne 18. 6. 2009 (6. točka obrazložitve) in sklep VS RS II Ips 567/2006 z dne 29. 1. 2009 (9. točka obrazložitve).

(2) Primerjaj sodbo in sklep VS RS II Ips 101/1997 z dne 10. 6. 1998, sklep VS RS II Ips 451/1998 z dne 14. 10. 1998, sklep VS RS II Ips 519/2003 z dne 4. 3. 2004, sklep VS RS II Ips 904/2006 z dne 10. 5. 2007, sklep VS RS II Ips 13/2007 z dne 23. 10. 2008 in sklep VS RS II Ips 44/2013 z dne 14. 3. 2013.

Datum zadnje spremembe:

09.02.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 959/2015
• Sodba II Ips 396/98
• VDSS sklep Pdp 403/2014