VSRS Sklep II DoR 281/2016

Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika sta s tožbo zahtevala plačilo odškodnine za škodo, nastalo na njuni nepremičnini zaradi gradbenih del, ki so bila po naročilu toženke opravljena na sosednjih nepremičninah. Sodišče prve stopnje je zahtevku delno ugodilo in toženki naložilo nerazdelno plačilo 22.792,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2007 dalje do plačila, sklicujoč se na določbo 187. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu razveljavilo za znesek v višini 650,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestim od 3. 7. 2007 dalje do dne plačila (stroški preselitve za čas sanacije), sicer pa je njeno pritožbo zoper obsodilni del zavrnilo in glede zneska odškodnine v višini 22.142,45 EUR potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pravnomočno prisojena odškodnina predstavlja seštevek škode zaradi stroškov sanacije objekta v višini 19.264,45 EUR in zaradi njegove manjvrednosti v višini 2.878,00 EUR.

3. Vrhovno sodišče je na predlog toženke s sklepom II DoR 375/2013 z dne 29. 5. 2014 dopustilo revizije glede pravnih vprašanj: 1) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede teka zakonskih zamudnih obresti za škodo zaradi manjvrednosti objekta, katere višina je bila ugotovljena šele tekom pravdnega postopka z izvedenskim mnenjem z dne 14. 6. 2012, pri čemer je izvedenec višino te škode ocenil po tržnih cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja, 2) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pravilo o trditvenem bremenu glede odločitve o povrnitvi škode zaradi manjvrednosti objekta in 3) ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je pritrdilo sodbi sodišča prve stopnje in na pritožbene očitke glede (neutemeljeno) priznane odškodnine za manjvrednost nepremičnin ni konkretno odgovorilo, storilo kršitev iz 8. oziroma 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oziroma ali sodba sodišča druge stopnje ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi. Toženka je nato vložila revizijo, ki ji je Vrhovno sodišče ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje v delu, s katerim je pravnomočno ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 2.878,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2007 dalje in glede pravdnih stroškov, razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Ugotovilo je, da je pritožbeno sodišče z neodzivom na del pritožbenih navedb poseglo v revidentkino pravico do izjave.

4. Višje sodišče je v ponovljenem sojenju med drugim odločilo, da se pritožba (razen delno v stroškovnem delu) zavrne in se v nespremenjenem obsegu glede plačila 2.878,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2007 dalje potrdi sodba sodišča prve stopnje.

5. Zoper sodbo je toženka vložila predlog za dopustitev revizije. V predlogu zastavlja vprašanji, ki jih je zastavila že v zgoraj navedenem prvem predlogu za dopustitev revizije(1), in sicer, (1) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pravilo o trditvenem bremenu glede odločitve o povrnitvi škode zaradi manjvrednosti objekta in (2) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede teka zakonskih zamudnih obresti za škodo zaradi manjvrednosti objekta, katere višina je bila ugotovljena šele tekom pravdnega postopka z izvedenskim mnenjem z dne 14. 6. 2012, pri čemer je izvedenec višino premoženjske škode ocenil po tržnih cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja. Glede prvega v bistvenem navaja, da višje sodišče pri presoji sklepčnosti tožbe sploh ni izhajalo iz pravnega pojma „manjvrednost“, posledično pa je napačno presodilo, da je tožba glede tega sklepčna. Glede drugega trdi, da je obseg povrnitve premoženjske škode zakonsko urejen, tako da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe. Sklicuje se na odločbe Vrhovnega sodišča, s katerimi izkazuje odstop od uveljavljene sodne prakse.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

----

(1) Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 248/2014 z dne 10. 3. 2016 na vprašanji ni odgovorilo, ker to v konkretni zadevi ni bilo potrebno.

Datum zadnje spremembe:

06.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep II Ips 248/2014
• VSL sklep I Cp 2870/2013
• Sodba II Ips 26/2011