VSRS sodba II Ips 178/2015

Jedro

Ob ugotovljenem, da je bil s strani zaposlenih pri toženi družbi tožnik le opozorjen, naj degustacije ne opravlja s sončnimi očali, kar je bilo prepovedano tudi vsem ostalim, nato pa je skupaj s A. A., s katerim se je dogovoril za degustacijo in je tožnika tudi opozoril, da dela ne more opravljati s sončnimi očali, brez intervencije zapustil trgovino tožene družbe, pa protipravnosti ravnanja toženk, ki naj bi jo povzročilo diskriminatorno in žaljivo ravnanje zaposlenih pri toženi družbi s tožnikom, tudi po oceni revizijskega sodišča ni.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Vsaka pravdna stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval povračilo škode v višini 61.300,00 EUR na račun nepremoženjske in premoženjske škode, saj naj bi zaposleni pri toženi družbi z njim diskriminatorno in žaljivo ravnali ter ga odstranili iz trgovine, kjer je delo opravljal kot degustator.

2. Sodišče prve stopnje je njegov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka. Opozarja na nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin ter zapisnikov, pa tudi na pomanjkanje razlogov glede zavrnitve dokaznih predlogov za postavitev izvedenca medicinske stroke in z vpogledom posnetka nadzornih kamer, čeprav tožena družba posnetke hrani. Pa tudi, da sta sodišči nižjih stopenj sami odločili, da konjuktivitis ne pomeni invalidnosti, česar ne bi smeli. Kot tudi navedb o primerjavi z Rayem Charlesom ne bi smeli opredeliti kot novote. Z medicinsko dokumentacijo in potrdili izkazuje, da je med zaslišanjem na glavni obravnavi podoživel travmatični dogodek in posledično zbolel za bipolarno motnjo, zaradi katere se je zdravil v psihiatrični bolnišnici na Reki, do konca življenja pa bo moral dnevno uživati nevroleptike. Ocenjuje, da sta sodišči navedbe tožene družbe zmotno ocenili kot resnične, pa tudi izvedenih dokazov nista pravilno presodili. Izpostavlja diskriminatorno in šikanozno ravnanje zaposlenih pri toženi družbi zaradi njegove invalidnosti oziroma hendikepiranosti, ki se kaže tudi kot ponavljajoče vnetje oči, kar potrjuje predloženo zdravniško spričevalo z dne 28. 7. 2011. Opozarja, da ni dobil pravilnika, iz katerega bi izhajalo, da je nošenje sončnih očal prepovedano, na kar se opirata izpodbijani sodbi. Opisuje protipravno dejanje, ki so ga potrdila tudi zaslišanja prič in njegovo zaslišanje, kar ga opravičuje do povračila premoženjske in nepremoženjske škode.

5. Tožnik je 11. 3. 2015 revizijo pravočasno dopolnil in priložil napovedano medicinsko dokumentacijo.

6. Tožena družba na vročeno revizijo odgovarja. Nasprotuje revizijskim razlogom in predlaga zavrnitev tožnikove revizije. Zahteva tudi povračilo stroškov odgovora v skladu z odvetniško tarifo.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Revizijsko sodišče uvodoma pojasnjuje, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizijske navedbe pa so v pretežni meri z opisovanjem dogodka, ki mu tožnik pripisuje šikanozno in diskriminatorno ravnanje zaposlenih pri toženi družbi, usmerjene prav v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Prav tako njegova ocena izvedenih dokazov, predvsem dobljenih izpovedb, ter prilaganje novih dokazov, ki jih revident ni povezal s procesnimi kršitvami, zaradi katerih se lahko vloži revizija, in bi opravičevale njihovo naknadno prilaganje (372. člen ZPP). Izven ugotovljenega dejanskega stanja sežejo tudi opozorila na škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel po oziroma ob zaslišanju na obravnavi. Na te navedbe in dokaze revizijsko sodišče zato ne bo odgovarjalo.

9. Tudi zatrjevanih procesnih kršitev nobeno od sodišč nižjih stopenj ni napravilo. Razloge za zavrnitev izpostavljenih dokaznih predlogov (postavitev izvedenca medicinske stroke in pregled posnetkov nadzornih kamer) imata obe izpodbijani sodbi.(1) Njihove pravilnosti revident ni uspel izpodbiti, nanjo pa revizijsko sodišče tudi ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Tožnik sicer zatrjuje nasprotno od ugotovljenega (da tožena stranka posnetke hrani), česar ne izkaže. Prav tako ne izkaže, da zatrjevana dejstva niso nedovoljena novota, in le opozarja, da bi sodišči nižjih stopenj invalidnost morali ugotavljati s pomočjo izvedenca medicinske stroke, saj nimata potrebnega strokovnega znanja. Če žaljivega, diskriminatornega in protipravnega ravnanja zaposlenih pri toženi družbi ni, tudi vprašanje, ali je pri tožniku podana invalidnost, ni več relevantno. Nadalje revident izpostavlja, da ni prejel pravilnika, na katerega se sklicujeta sodišči nižjih stopenj. Ti svoje ocene glede protipravnosti nista oprli na Navodila za degustatorje z dne 28. 7. 2011 (v nadaljevanju Navodila, ki jih tožnik poimenuje pravilnik), pač pa na obče sprejemljiva pravila, ki naj veljajo za ljudi, ki delajo s strankami. Pa tudi, da so del dokaznega gradiva v spisu, s katerim se je tožnik nedvomno imel možnost seznaniti. Prav tako revident le opozarja na podano nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin ter zapisnikov ter na napačno uporabo materialnega prava, česar ne izkaže.

10. Ob ugotovljenem, da je bil tožnik s strani zaposlenih pri toženi družbi le opozorjen, naj degustacije ne opravlja s temnimi sončnimi očali, kar je bilo prepovedano tudi vsem ostalim, nato pa je po pozivu A. A., s katerim se je dogovoril za degustacijo, brez intervencije varnostnikov zapustil trgovino tožene družbe, pa protipravnosti, ki naj bi se kazala v diskriminatornem, šikanoznem in žaljivem ravnanju zaposlenih pri toženi družbi s tožnikom, tudi po oceni revizijskega sodišča ni.

11. Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je Vrhovno sodišče tožnikovo revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Ker odškodninsko odgovornost izključuje že pomanjkanje ene od njenih predpostavk,(2) na revizijske razloge v zvezi z ostalimi elementi ni odgovarjalo.

12. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP. Tožnici pa bi po načelu uspeha moral povrniti stroške njenega odgovora, vendar Vrhovno sodišče ocenjuje, da zahteva za povračilo stroškov v skladu z odvetniško tarifo ne zadostuje zahtevi po opredeljeni zahtevi za povračilo stroškov iz drugega odstavka 163. člena ZPP.

----

(1) Primerjaj 2. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje in 10. točko obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje.

(2) Temeljno načelo odškodninskega prava je, da vsakdo lahko zahteva povračilo škode, če so podani štirje elementi, in sicer: 1. nedopustno ravnanje, 2. škoda, 3. vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter 4. odgovornost povzročitelja škode. Glede zadnjega elementa odškodninske odgovornosti je uzakonjeno načelo obrnjenega dokaznega bremena, saj je tisti, ki povzroči drugemu škodo, to dolžan povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde.

Datum zadnje spremembe:

05.01.2017

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 144/2013
• VSRS sodba VIII Ips 12/2014
• Sklep II Ips 588/2007