VSRS sodba II Ips 182/2015

Jedro

Oškodovančevega prispevka ne narekuje zgolj protipravno dejanje, torej dejanje, ki je izrecno prepovedano, pač pa vsako dejanje, ki je po obče sprejemljivih pravilih v okoliščinah konkretnega primera takšne narave, da ob izkazanem prispevku k škodi pomeni njegovo premalo skrbno ravnanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik se je kot kolesar poškodoval v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke z osebnim avtomobilom. Zahteval je povračilo nepremoženjske in premoženjske škode, slednje nekaj na račun uničenih stvari, večinoma pa zaradi izgubljenega dohodka. Po škodnem dogodku opravlja enako delo kot prej, trdil pa je, da bi sicer začel z novo kariero prevoznika kot s. p. z lastnim kamionom.

2. Sodišče prve stopnje je o večjem delu tožnikovega zahtevka odločalo dvakrat. V drugem sojenju je toženi zavarovalnici na račun tožnikovega izgubljenega dohodka naložilo plačilo 1.918,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2004, upoštevajoč njegov 10 % prispevek zaradi neuporabe luči in čelade. V preostanku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da bo njegovemu tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanih odločitev ter ponovno sojenje. Ocenjuje, da sta sodišči nižjih stopenj napačno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da je bolj verjetno, da bi vztrajal v manj donosni službi. Če sta presodili, da ne bi uspel zbrati denarja za nakup lastnega kamiona, bi glede na to, da se je zato tudi posebej izobraževal, le izpita ni opravil, ker je vmes prišla nesreča, morali po njegovi oceni zaključiti, da bi se po normalnem teku stvari zaposlil pri družbi A., d. o. o., saj bi bila tudi ta zaposlitev zanj ugodnejša kot pa sedanja. Prepričan je, da bi z družbo A., d. o. o., sodeloval kot kooperant in bi na leasing kupil kamion, po njenem stečaju pa bi se zaposlil v primerljivem podjetju, če bi imel svoj kamion, pa bi delal za druge. To izhaja iz njegove izpovedi, pa tudi iz izpovedi direktorja družbe A., d. o. o., ter iz potrdil v spisu. Povpraševanje po prevoznikih je bilo namreč v tistem času veliko, sam pa bi bil zelo aktualen zaradi znanja francoskega in angleškega jezika. Izpodbija tudi odločitev o njegovem 10 % prispevku k škodi, saj je imel prižgano dinamo luč, uporaba čelade pa ni zakonsko naložena. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

5. Tožena družba na vročeno revizijo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Tožnik še sporen del tožbenega zahtevka temelji na izgubljenem dohodku, ki naj bi nastopil zaradi njegovega prizadetega zdravja. Po določbi 174. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) mora namreč oškodovancu tisti, ki mu prizadene telesno poškodbo ali prizadene njegovo zdravje, povrniti tudi zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem. V primeru oškodovančeve popolne ali delne nezmožnosti za delo pa mu mora plačevati tudi določeno denarno rento kot povračilo za to škodo.

8. Revizijsko sodišče uvodoma pojasnjuje, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizijske navedbe pa so v pretežni meri nedovoljeno usmerjene prav v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnik želi namreč izkazati, da bi po normalnem teku stvari v vsakem primeru prišel do boljše zaposlitve oziroma dejavnosti, kot jo ima. Vztraja, da bi se vsaj zaposlil pri družbi A., d. o. o. kot voznik, če zanjo že ne bi opravljal dejavnosti prevozništva kot s. p. Nasprotuje ugotovitvi sodišč nižjih stopenj, da si ni mogel priskrbeti kamiona. Vendar procesnih kršitev argumentirano ne zatrjuje in ne izkaže, saj zgolj trdi, da je (pravočasno) zatrjeval tudi možnost, da bi se v primeru, če ne bi uspel nabaviti svojega kamiona in z družbo A., d. o. o. sodelovati kot avtoprevoznik, pri njej (po njenem prenehanju pa pri drugi družbi) zaposlil kot voznik. Kdaj in kje je podal tovrstne trditve, ne pove, opozarja le na izvedene dokaze.(1) Zato je odveč razpravljati o tej možnosti zaposlitve, ki jo v reviziji široko utemeljuje, in o njegovi zmožnosti nabave kamiona.

9. Ob ugotovitvi, da tožnik ni imel možnosti nabave kamiona, s katerim bi opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik za družbo A., d. o. o., in zato tudi ne možnosti, da bi po njenem prenehanju opravljal delo kot kooperant za druge družbe, pa je pravilen materialno pravni zaključek, da tožnikovega prikrajšanja v obliki izgubljenega dohodka na račun nezmožnosti opravljanja prevozniške dejavnosti v zatrjevani višini ni.

10. Tožnik izpodbija tudi odločitev o njegovem 10 % prispevku k škodi.(2) Pritožbeno sodišče jo je oprlo na dejstvo, da kot kolesar ni uporabljal čelade, in ne na neuporabo luči, ki ji tožnik prav tako oporeka. Očitku pritožbenega sodišča pa nasprotuje le z argumentom, da uporaba čelade ni zakonsko naložena. Po oceni revizijskega sodišča s tem ni uspel izkazati nepravilne uporabe materialnega prava.(3) Oškodovančevega prispevka namreč ne narekuje zgolj protipravno dejanje, torej dejanje, ki je izrecno prepovedano, pač pa vsako dejanje, ki je po obče sprejemljivih pravilih v okoliščinah konkretnega primera takšne narave, da ob izkazanem prispevku k škodi, ki mu tožnik ne nasprotuje (ugotovljeno je, da bi bile ob uporabi čelade tožnikove posledice udarca v glavo manjše ali pa jih sploh ne bi bilo), pomeni premalo skrbno ravnanje. Vsakdo je namreč v prvi vrsti odgovoren za svojo varnost. Tako skromen ugovor pa od revizijskega sodišča ni terjal temeljitejše obravnave.

11. Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je Vrhovno sodišče tožnikovo revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z zavrnitvijo njegove revizije.

----

(1) Ob tem revizijsko sodišče opozarja na ločevanje trditvenega in dokaznega bremena, ki glede nastanka škode v celoti leži na oškodovancu.

(2) Oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine (prvi odstavek 171. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

(3) Revizijsko sodišče na nobenega od revizijskih razlogov ne pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 371. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

05.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba III Cp 970/2015
• VSRS Sklep II Ips 94/2020
• VSL sodba II Cp 1282/2015