VSRS Sodba XI Ips 32072/2015-90

Jedro

Mladoletnik je pobegnil od doma, njegovo bivališče ni znano, stikov z očetom nima, mati pa zavrača, da bi ga sprejela, saj naj bi ji grozil z ubojem, ponujeno mu je bilo tudi bivanje v ustanovah, kjer bi mu bila nudena potrebna pomoč, a je to zavrnil, zato odreditev milejšega ukrepa ne pride v poštev.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Dežurna sodnica za mladoletnike Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 27. 8. 2015 odredila pripor zoper obdolženega mladoletnega N. S. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je pritožbo mladoletnikovega zagovornika s sklepom z dne 29. 8. 2015 kot neutemeljeno zavrnil.

2. Zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora je mladoletnikov zagovornik 9. 9. 2015 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi.

3. Vrhovna državna tožilka, ki je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovorila 24. 9. 2015, meni, da zahteva ni utemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo mladoletniku in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Pripor zoper mladoletnega obdolženca sodišče izjemoma odredi, če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, če obstoji kateri od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, in če je odreditev pripora neogibno potrebna za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi.

6. Glede obstoja utemeljenega suma, da je mladoletnik storil očitana mu kazniva dejanja, zagovornik navaja, da je v predlogu tožilstva za odreditev pripora ocena, da je utemeljen sum podan, zgolj pavšalna, ker utemeljenost suma iz kazenske ovadbe in njenih prilog ter zaslišanja mladoletnika ne izhaja. Zagovornik izpodbija tudi pravilnost pravne kvalifikacije v predlogu tožilstva za odreditev pripora, ker mladoletnik pri nekaterih očitanih mu kaznivih dejanjih sploh ni sodeloval, medtem ko je pri drugih izključen subjektivni element.

7. V postopku odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora Vrhovno sodišče utemeljenosti suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, ki se ji očita, ne presoja na podlagi vsebine predloga državnega tožilca za odreditev pripora, ampak na podlagi vsebine pravnomočnega sklepa sodišča o odreditvi pripora. Iz slednjega pa izhaja, da je sodnica za mladoletnike sum, da je prav mladoletnik storil očitana mu kazniva dejanja, utemeljila na podlagi kazenske ovadbe Policijske postaje Ljubljana Center, zapisnikov o sprejemu kazenskih ovadb, ki so jih podali oškodovanci, uradnih zaznamkov o opravljenih prepoznavah oseb, iz katerih je razvidno, da so oškodovanci, ki so opravili prepoznavo, kot storilca prepoznali prav obdolženega mladoletnika, iz posnetkov varnostnih kamer, zapisnikov o zasegu predmetov, delno pa tudi iz zagovora mladoletnika, ki je tatvini na škodo M. H. in A. Z. priznal. Na podlagi vsebine navedenih listin je sodnica za mladoletnike sum, da je obdolženi mladoletnik storil vsa očitana mu kazniva dejanja, razumno utemeljila. Nadaljnjih navedb o napačni pravni kvalifikaciji dejanj državnega tožilca in o izključenem subjektivnem elementu Vrhovno sodišče ni presojalo, ker jih zagovornik ni konkretiziral.

8. Zagovornik v zahtevi nasprotuje presoji sodišča, da obstaja realna in konkretna nevarnost, da bi mladoletnik na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj. Navaja, da sodišče pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ni ustrezno obrazložilo, da se je mladoletnik v vmesnem obdobju umiril, da so mladoletniku očitana dejanja zgolj posledica slabe družbe, ki se ji bo mladoletnik v prihodnje izogibal, ter trenutnih družinskih razmer ter eksistenčne krize. Iz zapisnika o zaslišanju mladoletnika tudi izhaja, da bi se mladoletnik rad zaposlil in celovito uredil svoje življenje.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodnica za mladoletnike v izpodbijanem sklepu razumno presodila, da je pri mladoletniku podana ponovitvena nevarnost, in za svojo odločitev navedla izčrpne razloge. Mladoletnik je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v več kazenskih postopkih zaradi storitve premoženjskih kaznivih dejanj. V obravnavani zadevi je utemeljeno osumljen, da je v kratkem časovnem obdobju storil več kaznivih dejanj zoper tuje premoženje, med drugim tudi z uporabo sile zoper mladoletne oškodovance. Za kaznivo dejanje ropa, ki se mu očita, je predpisana visoka zaporna kazen. S sodbo I Km 14527/2014, ki še ni pravnomočna, mu je bil izrečen vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Glede na ugotovljena dejstva, da se mladoletnik ne šola in ni zaposlen, da je brez sredstev za preživljanje, da se zadržuje v slabi družbi, da je od doma pobegnil ter je brez stikov s svojimi starši, je zaključek sodišča, da je očitana mu kazniva dejanja storil z namenom pridobiti si denarna sredstva za preživljanje, razumno utemeljen. V izpodbijanem sklepu sodišča je tudi pojasnjeno, zakaj odreditev milejšega ukrepa ne pride v poštev. Mladoletnik je, kot povedano, pobegnil od doma, njegovo bivališče ni znano, stikov z očetom nima, mati pa zavrača, da bi ga sprejela, saj naj bi ji grozil z ubojem. Namestitev v Kriznem centru za mlade je mladoletnik zavrnil, v Vzgojnem domu v Logatcu pa je hudo kršil pravila in so ga poslali domov. Upoštevaje vse navedeno, sodnica za mladoletnike utemeljeno ni sledila navedbam v mladoletnikovem zagovoru, da bi lahko živel pri očetu oziroma starih starših, in da so očitana mu dejanja posledica zgolj trenutnih družinskih razmer ter eksistenčne krize. Mladoletniku je bilo namreč ponujeno bivanje v ustanovah, kjer bi mu bila nudena potrebna pomoč, a je to zavrnil.

C.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

11. Če bo za mladoletnika nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi

pripor

a po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Datum zadnje spremembe:

28.12.2015

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba XI Ips 24167/2015-456
• VSRS Sodba XI Ips 26171/2015-241
• VSRS Sodba XI Ips 25362/2015-50