VSRS Sodba XI Ips 28714/2015-61

Jedro

Presoji preiskovalne sodnice, da je obdolženec dejanje smiselno priznal, ni mogoče oporekati. Obdolženec je v svojem zagovoru povedal, da je oškodovancu motorno kolo odvzel in mu ga ni vrnil. Ugotavljanje razlogov za njegovo dejanje pa bo predmet nadaljnjih faz tega kazenskega postopka.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 6. 8. 2015 odredila pripor zoper obdolženega Š. O. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je pritožbo obdolženčeve zagovornice s sklepom z dne 11. 8. 2015 kot neutemeljeno zavrnil.

2. Zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora je obdolženčeva zagovornica 24. 8. 2015 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, kot uvodoma navaja, zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve ustavnih pravic. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje drugemu sodniku.

3. Vrhovni državni tožilec, ki je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovoril 28. 8. 2015, meni, da zahteva ni utemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovi zagovornici, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Pripor sodišče odredi, če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, če obstoji kateri od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, in če je odreditev pripora neogibno potrebna za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi.

6. Zagovornica v zahtevi nasprotuje presoji preiskovalne sodnice, da iz opisa dejanja izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Navaja, da v izpodbijanem sklepu ni opisano niti nasprotovanje oškodovanca obdolženčevi zahtevi po izročitvi motornega kolesa niti resnost grožnje s tepežem, ki naj bi jo obdolženec izrekel zoper oškodovanca, niti dejstvo, da oškodovanec obdolžencu ni ničesar dolgoval. Kolikor bi Vrhovno sodišče presodilo, da je dejanje, ki naj bi ga storil obdolženec dovolj konkretno opisano, pa zagovornica v zahtevi navaja, da zbrano dokazno gradivo ne utemeljuje suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, ker je bil pripor odrejen izključno na podlagi ustne ovadbe oškodovanca, obdolžencev zagovor pa je preiskovalna sodnica neutemeljeno označila kot smiselno priznanje kaznivega dejanja.

7. Vrhovno sodišče navedbam zagovornice, ki v pretežni meri pomenijo nedopustno uveljavljanje razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ne more pritrditi. Iz opisa kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu, izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena KZ-1. Če strnjeno povzamemo opis dejanja iz izpodbijanega sklepa, naj bi obdolženec od oškodovanca zahteval, da sestopi z motorja, sicer ga bo pretepel, kar je oškodovanec iz strahu tudi storil, nato pa mu je še zagrozil, da mu mora prinesti 100,00 EUR, če želi, da mu motor vrne in da ga bo že našel, če bo dejanje prijavil policiji. V tako oblikovanem opisu dejanja sta resnost obdolženčeve grožnje in prisiljenje, kar je vodilo do oškodovančevega ravnanja v lastno škodo, konkretizirana. Vsebina izpodbijanega sklepa tudi ne daje podlage za zagovorničine navedbe, da je sodišče utemeljenost suma oprlo zgolj na zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oškodovanca. Sodišče je sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, utemeljilo ne le z zapisnikom o sprejemu ustne ovadbe oškodovanca, ampak tudi z uradnim zaznamkom o opravljeni prepoznavi in uradnim zaznamkom o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Iz zapisnika o opravljeni hišni preiskavi izhaja, da je bila pri obdolžencu najdena čezramenska torbica z značilnostmi, kot jih je v ovadbi opisal oškodovanec. Presoji preiskovalne sodnice, da je obdolženec dejanje smiselno priznal, pa tudi ni mogoče oporekati. Obdolženec je v svojem zagovoru povedal, da je oškodovancu motorno kolo odvzel in mu ga ni vrnil. Ugotavljanje razlogov za njegovo dejanje bo predmet nadaljnjih faz tega kazenskega postopka. Na podlagi dejstev in dokazov, s katerimi je preiskovalna sodnica razpolagala v času odreditve pripora zoper obdolženca, je sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, v izpodbijanem sklepu razumno utemeljila.

8. Zagovornica sodišču očita, da je obdolženčevo ponovitveno nevarnost oprlo zgolj na abstraktno merilo dolžine predpisane kazni zapora in dejstvo, da je obdolženec specialni povratnik, spregledalo pa je, da je opis kaznivega dejanja zaradi odsotnosti treh ključnih zakonskih znakov nepopoln.

9. Tudi temu očitku zagovornice ni mogoče pritrditi. Preiskovalna sodnica je v izpodbijanem sklepu izpostavila več objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki kažejo na ponovitveno nevarnost obdolženca. Obdolženec, ki je specialni povratnik in je bil že večkrat pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, izvršuje kazniva dejanja kontinuirano že vse od leta 2008, pri čemer je večkrat prestajal zaporne kazni, v času odreditve pripora pa je zoper njega tekel še en kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja. Obdolženec je brez zaposlitve in lastnih sredstev za preživljanje, kar kaže na to, da si sredstva pridobiva z izvrševanjem kaznivih dejanj. Ponovitveno nevarnost je preiskovalna sodnica utemeljila tudi z obdolženčevo vztrajnostjo pri kontinuiranem izvrševanju istovrstnih kaznivih dejanj ter drznostjo njegovega ravnanja, s katerim naj bi izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja izsiljevanja mladoletnika.

C.

10. Glede na povedano je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

11. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Datum zadnje spremembe:

20.11.2015

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba XI Ips 17744/2015-260
• VSRS Sodba XI Ips 32072/2015-90
• VSRS Sodba XI Ips 24167/2015-456