<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba XI Ips 53548/2014-80

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2015:XI.IPS.53548.2014.80
Evidenčna številka:VS2007354
Datum odločbe:26.01.2015
Senat:Branko Masleša (preds.), Maja Tratnik (poroč.), Barbara Zobec
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - upoštevanje drugih kazenskih postopkov

Jedro

Utemeljevanje pripornega razloga ponovitvene nevarnosti z udeležbo obdolženca v predhodnih in vzporednih postopkih je dopustno, ko je storitev kaznivih dejanj, ki so predmet teh postopkov, že bila predmet sodne presoje in so ugotovljena vsaj s stopnjo verjetnosti, ki jo zahteva dokazni standard utemeljenega suma.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je zoper obdolženega S. P. odredil pripor iz pripornega razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zoper sklep o odreditvi pripora je obdolženčev zagovornik vložil pritožbo, kateri je senat istega sodišča delno ugodil in pripor, odrejen iz razloga koluzijske nevarnosti po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, odpravil, v preostalem pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora obdolženčev zagovornik pravočasno vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti, ker meni, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP ne obstaja. Navaja, da je sodišče obstoj ponovitvene nevarnosti utemeljilo z dejstvom, da se obdolženec nahaja v kazenskem postopku zaradi dveh kaznivih dejanj poslovne goljufije, s čimer je sodišče kršilo domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, drugih subjektivnih okoliščin, ki bi kazale na obdolženčevo ponovitveno nevarnost pa sodišče ni našlo. Sklicuje se na odločbe ustavnega sodišča in poudarja, da zgolj okoliščine in teža kaznivega dejanja same po sebi ne utemeljujejo sklepa, da obstoji realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil očitano kaznivo dejanje. Prvostopni sklep nima razumnih razlogov o realni nevarnosti, da bi obdolženec na prostosti lahko ponovil očitano kaznivo dejanje, saj je sodišče spregledalo, da v tem letnem času na prostem konoplje ni mogoče gojiti, laboratorij pa je bil zasežen, v režimu hišnega pripora pa očitanega kaznivega dejanja sploh ni mogoče ponoviti. Sklepu senata zagovornik očita, da se do teh pritožbenih navedb ni opredelil. V konkretnem primeru po prepričanju zagovornika tudi ni podana sorazmernost med zatrjevano varovano dobrino (zdravjem ljudi) in pravico obdolženca do osebne svobode. Mnenja medicinske stroke o škodljivosti konoplje si niso enotna, čeprav se vse bolj poudarjajo pozitivni učinki konoplje, dejstvo pa je, da že 15 evropskih držav dovoljuje uporabo konoplje v medicinske namene, od 1. 1. 2015 pa so zdravila na osnovi kanabinoidov dostopna tudi slovenskim pacientom.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec, ki meni, da zahteva ni utemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Meni, da so ugotovljene in obrazložene tako subjektivne, kot objektivne okoliščine, ki kažejo na povsem realno nevarnost, da bo v primeru odprave pripora obdolženec ponovil očitano kaznivo dejanje. Ob upoštevanju razlogov, ki jih je sodišče navedlo za odreditev pripora, je sodišče tudi ustrezno obrazložilo, zakaj ponovitvene nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšim ukrepom. Kazenski postopek, ki je v teku zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja goljufije, se nahaja v fazi vložene obtožnice, drugi pa v fazi preiskave. Storitev očitanih kaznivih dejanj je tako ugotovljena na stopnji utemeljenega suma, kar zadošča za odločanje o priporu.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP vročilo obdolžencu dne 23. 1. 2015 in njegovemu zagovorniku dne 22. 1. 2015,

k

i se o njem nista izjavila.

B.

5. Neutemeljene so navedbe zagovornika, da kazenska postopka zaradi kaznivih dejanj poslovne goljufije še nista pravnomočna, zato sodišče obstoja ponovitvene nevarnosti ne bi smelo utemeljiti s sklicevanjem na ta dva postopka. Vrhovno sodišče je namreč že večkrat pojasnilo(1), da je utemeljevanje tega pripornega razloga z udeležbo obdolženca v predhodnih in vzporednih postopkih dopustno, ko je storitev kaznivih dejanj, ki so predmet teh postopkov, že bila predmet sodne presoje in so ugotovljena vsaj s stopnjo verjetnosti, ki jo zahteva dokazni standard utemeljenega suma. Ker se kazenska postopka Kt 1259/12 in Kt 5782/13 zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije nahajata v fazi obtožnice in preiskave, ju je preiskovalni sodnik pri presoji ponovitvene nevarnosti smel upoštevati z vidika, da naj bi obdolženec kljub védenju, da zoper njega tečeta dva kazenska postopka, storil očitano kaznivo dejanje. Res je, da ne gre za istovrstna dejanja, vendar očitek dveh kaznivih dejanj poslovne goljufije kaže na obdolženčeve finančne težave, ki jih rešuje tudi z neupravičeno proizvodnjo marihuane, dosedanji kazenski postopki pa nanj niso pozitivno vplivali, da bi prenehal z izvrševanjem kaznivih dejanj.

6. Res je, da zgolj okoliščine in teža kaznivega dejanja same po sebi ne utemeljujejo sklepa, da obstoji realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil očitano kaznivo dejanje, vendar je preiskovalni sodnik, poleg subjektivnih, ugotovil tudi objektivne okoliščine, ki v medsebojni povezavi razumno utemeljujejo realno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponovil očitano kaznivo dejanje. Obdolženec je aktivno sodeloval pri pridelavi prepovedane droge konoplja, in sicer v izrazito velikih količinah (zaseženih je bilo 1205 rastlin in 11,63 kg posušenih delcev), s prodajo katere bi bilo na ilegalnem trgu mogoče pridobiti protipravno premoženjsko korist v višini 144.000 EUR. Laboratorija, kjer se je gojila konoplja, sta bila kvalitetno opremljena, za kar je bilo potrebno vložiti velika finančna sredstva, zato je preiskovalni sodnik upravičeno sklepal, da bi obdolženec, ki je brez zaposlitve, potrebna finančna sredstva lahko pridobil le z nadaljnjim izvrševanjem očitanega kaznivega dejanja. Na podlagi ugotovljenih okoliščin preiskovalnega sodnika je tudi po presoji Vrhovnega sodišča mogoče napraviti na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da je podana realna nevarnost, da bo obdolženec na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj. Iz pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora izhaja, da je šlo za gojenje velike količine prepovedanih drog, torej za visoko stopnjo ogrožanja zdravja ljudi, ki odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode. Upoštevaje že navedene objektivne in subjektivne okoliščine, ki ne utemeljujejo le ponovitvene nevarnosti, temveč so prav tako relevantne za presojo neogibnosti pripora, je preiskovalni sodnik tudi pravilno ocenil, da varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z milejšim ukrepom. Glede na to, da je že v zakonu opredeljeno, da je konoplja droga, ki je zelo nevarna za človekovo zdravje, je povsem jasno, da zagovornik s stališčem, da gre pri konoplji za nenevarno drogo in da zato s ponovitvijo takega kaznivega dejanja varnost ljudi ne bi bila ogrožena, ne more uspeti. Proizvodnja prepovedanih drog se v medicinske in druge dovoljene namene lahko opravlja le pod posebnimi pogoji in na podlagi dovoljenja ministra, ki pa v obravnavanem primeru očitno ni bilo dano.

7. Neutemeljene so tudi zagovornikove navedbe, da se senat ni opredelil do

uveljavljenih kršitev.

Iz obrazložitve sklepa senata izhaja, da se je seznanil s pritožbenimi navedbami in glede obstoja ponovitvene nevarnosti sledil sklepu in razlogom preiskovalnega sodnika. Izrecno se je opredelil do pritožbene navedbe, da v spremenjenih okoliščinah (zaseg laboratorija, hišni pripor) konoplje sploh ni mogoče gojiti in pojasnil, da temu ni tako, saj je proizvodnja v drugačni kvaliteti še vedno možna.

8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

----

(1) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 272/2006 z dne 24. 8. 2006.


Zveza:

ZKP člen 201, 201/1-3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.04.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc3NDM1