<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba U 521/92

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1993:U.521.92
Evidenčna številka:VS00281
Datum odločbe:11.02.1993
Področje:ZAPOSLOVANJE
Institut:pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo

Jedro

Obrazložitev, ki ne vsebuje navedbe pravnih predpisov glede bistvenih točk zahtevka stranke je pomanjkljiva, tako, da njene zakonitosti ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za delo Republike Slovenije, št. 07-149/92 z dne 4.6.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo, s katero mu je pristojna enota Republiški zavod za zaposlovanje dne 16.3.1992 zavrnila pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

Organ prve stopnje je utemeljil svojo odločitev z določbo 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91-I in št. 12/92 - ZZZPB), češ da na tožnikovi strani obstajajo krivdni razlogi.

Tožnik je v pritožbi navedel, da odločba prve stopnje ne navaja, v čem naj bi bili krivdni razlogi na njegovi strani. Odločba je nejasna in bi morala krivdo vsaj obrazložiti, če se že dokazati ne more. Tožnik je še navedel, da pri njem ne obstaja noben od razlogov, ki so v 19. členu zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti navedeni kot podlaga za zavrnitev pravice do denarnega nadomestila.

V izpodbijani odločbi, s katero je zavrnila navedeno pritožbo, je tožena stranka navedla, da je tožnik v letu 1991 služboval v JLA. Dne 21.7.1991, torej po prekinitvi ognja v Republiki Sloveniji, je dal zahtevek za prenehanje delovnega razmerja v JLA, delovno razmerje pa mu je prenehalo 30.9.1991. Zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila je vložil v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja. Glede na to izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do nadomestila glede pravočasnosti izstopa iz JLA ter pravočasnosti prijave pri zavodu za zaposlovanje, vendar pa ga, ne glede na to, ni mogoče šteti za upravičenca do denarnega nadomestila, ker je kot pripadnik JA sodeloval v agresiji na Republiko Slovenijo. Iz ugotovitev Ministrstva za obrambo namreč izhaja, da je v času agresije na Republiko Slovenijo tožnik sodeloval v spopadih kot poveljujoča oseba enote JA, ki se je borila pri.... Osebam, ki so zapustile JA po 18.7.1991, so bile po 14. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št.1/91-I), varovane statusne, socialne in druge pravice, vendar se jim niso zagotavljale. Zato je bilo sprejeto stališče, da se takim osebam, čeprav formalnopravno ne bi imele pravic do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po zakonu, priznajo vse pravice za primer brezposelnosti, z analognim upoštevanjem kriterijev zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Primerom, ki so v navedenem zakonu našteti v 19. členu, je skupno to, da so vsi vezani na krivdno ravnanje osebe oz. vsaj na njeno voljo. Delovanje proti interesom Republike Slovenije je zato pri takšnih vojaških osebah treba šteti za krivdni razlog s posledicami po 19. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Zoper takšno odločitev je tožnik sprožil upravni spor. V tožbi uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Res je bil v navedenem času pripadnik JA, vendar ni sodeloval v spopadih pri .... S pohodno enoto je iz ... prišel z enoto do stražnice v ... , kjer je čakal nadaljnja navodila. Ni sodeloval v nobenih spopadih. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek, kjer naj se ponovno odloča o njegovi zahtevi na podlagi dejstva, da ni sodeloval v agresiji na Republiko Slovenijo.

Tožena stranka je odgovorila na tožbo. Vztraja pri svoji odločitvi. Sklicuje se na razloge, navedene v izpodbijani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Odločba prve stopnje v obrazložitvi ne navaja ugotovljenega dejanskega stanja in tudi ne razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo, navedeno v dispozitivu. Obrazložitev se samo sklicuje na krivdne razloge po 19. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Pri tem pa ne navede, kateri od razlogov iz navedene določbe je podan v obravnavani zadevi. To pomanjkljivost delno odpravlja izpodbijana odločba, vendar je tudi obrazložitev te odločbe še vedno pomanjkljiva.

Tako v izpodbijani odločbi niso navedeni predpisi, ki bi predstavljali veljavno pravno podlago za priznanje pravice do denarnega nadomestila vojaškim osebam, ki so zapustile JA v posameznih časovnih obdobjih (izpodbijana odločba govori o obdobjih pred 27.6.1991, obdobju med 27.6.1991 in 18.7.1991 ter o obdobju po 18.7.1991). Iz obrazložitve izhaja, da je bilo sprejeto stališče, da se upravičencem, kakršen je tožnik, priznajo pravice za primer brezposelnosti, čeprav jim formalnopravno te pravice ne gredo. Pri tem pa se analogno in s široko interpretacijo uporabijo tudi določbe 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki določajo, kdaj zavarovanec, ki mu je prenehalo delovno razmerje, te pravice ne more uveljavljati. Tudi obrazložitev izpodbijane odločbe torej ne vsebuje vsega, kar bi moral po določbi 2. odstavka 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - Prečiščeno besedilo). Poleg tega se izpodbijana odločba v obrazložitvi sklicuje na sprejeta stališča in dogovore, ki naj bi predstavljali pravno podlago za odločanje v tej zadevi. Ne glede na to, da ne navaja, kdo je sprejel ta stališča in kje so bila objavljena, sodišče opozarja na načelo zakonitosti, določeno v 4. členu zakona o splošnem upravnem postopku. Organ mora odločati po zakonu in po drugih predpisih. Dogovori, za katere se da iz navedb v obrazložitvi sklepati, da so celo v nasprotju s predpisi, ne morejo biti podlaga za odločanje. Navedene pomanjkljivosti predstavljajo takšno kršitev postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe, saj je zaradi pomanjkljive, nejasne in deloma notranje nasprotujoče si obrazložitve ni mogoče preizkusiti.

Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.

V ponovljenem postopku naj tožena stranka najprej ugotovi in v novi odločbi utemelji, ali sploh obstaja veljavna pravna podlaga za priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost v primerih, kot je tožnikov. Če bo ugotovila, da takšna podlaga obstaja, da pa je tožnikovo ravnanje v času agresije JA na Slovenijo in po njej lahko ovira za uveljavljanje pravice, bo morala najprej dopolniti dokazni postopek, da bo zanesljivo ugotovila obstoj relevantnih okoliščin, na podlagi katerih bo lahko sprejela zakonito in pravilno odločitev.

Sodišče je odločilo s smiselno uporabo določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. To določbo in določbe drugih zveznih predpisov je uporabilo kot republiški predpis po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 - I).


Zveza:

ZZZPB člen 19.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNDQw