Sodba U 433/92-7

Jedro

Poroštvo v zvezi s plačilom zapadlega dolga lahko zahteva le davčni organ, odločbo o prenehanju iz obrtne dejavnosti pa izda pristojni občinski upravni organ (5. točka 97. člen DZ). Za poroštveno izjavo morajo biti izpolnjeni posebni pogoji.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za promet in zveze z dne 18.5.1992.

Obrazložitev

Po zaslišanju tožnika je Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti je dne 17.3.1992 izdal odločbo, s katero je odločil, da tožniku s pravnomočnostjo odločbe preneha dovoljenje za opravljanje javnega prevoza oseb s taksijem. Prvostopni upravni organ je ugotovil, da je občinska uprava za družbene prihodke v dopisu z dne 12.5.1991 predlagala, da se tožniku odvzeme obrtno dovoljenje, ker v določenem roku ni predložil poroštvene izjave za poravnavo obveznosti. Isti organ bi naj dal enak predlog v dopisu z dne 31.1.1992. Prvostopni upravni organ je odločil na podlagi 5. točke 97. člena obrtnega zakona.

V pritožbi je tožnik navajal, da obveznosti ne more poravnati, ker ima premalo dela. Skušal bo plačati davek v najkrajšem možnem roku. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika z utemeljitvijo, da je občinska uprava za družbene prihodke dne 22.5.1991 predlagala odvzem obrtnega dovoljenja. Dne 26.2.1992 je bil določen dodaten rok za poravnavo obveznosti. Po 97. členu obrtnega zakona lahko pristojni upravni organ o prenehanju obratovalnice odloči po prostem preudarku. Pri tem skuša najti najbolj smotrno rešitev, ker je prenehanje obrtne delavnice skrajni ukrep. Tožnik dolg priznava, obveznosti ni izpolnil, posebne poroštvene izjave pa ni dal.

V tožbi je tožnik navajal, da bo poravnal obveznosti, če bo lahko opravljal delo taksista. Doma ima težave, ker je sin bolan, žena pa ima nizke osebne dohodke. Veliko stroškov je imel tožnik z nakupom novega avtomobila in plačilom članarine za taksi društvo. Od marca 1992 tožnik dela ne opravlja, ker mu je prenehalo obrtno dovoljenje. V odgovoru na tožbo je tožena stranka navajala, da je bil tožnik večkrat pozvan, da obveznosti poravna, določen mu je bil tudi dodatni rok, vendar obveznosti ni izpolnil. Tožnik bi lahko dal poroštveno izjavo, vendar tudi tega ni storil.

Tožba je utemeljena.

Po 5. točki 97. člena obrtnega zakona (OZ - Uradni list SRS, št. 35/88, 24/89) lahko pristojni občinski upravni organ odloči, da obratovalnica obrtnika preneha, če samostojni obrtnik, od katerega je davčni organ zahteval poroštvo za poravnavo davčnih obveznosti, v roku, ki mu je bil določen, ne predloži poroštvene izjave. Ta določba pomeni, da postopek v zvezi s poravnavo davčnih obveznosti in zahtevo za poroštveno izjavo vodi davčni organ, o prenehanju obratovalnice pa odloči pristojni občinski upravni organ. Občinska uprava za družbene prihodke, ki mora izvesti postopek v smislu navedene določbe obrtnega zakona, sestavi predlog za pristojni občinski upravni organ, h kateremu priloži listine, ki utemeljujejo predlog za odločitev o prenehanju obratovalnice. V upravnih spisih je le uradni zaznamek uprave za družbene prihodke z dne 3.9.1991. Ta ima v smislu 2. odstavka 74. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86), v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije, (Uradni list RS št 1/91-I) le značaj listine o notranjem delu organa, nima pa torej značaja predloga, ki ga ureja 5. točka 97. člena obrtnega zakona. V upravnih spisih ni predloga občinskega upravnega organa za družbene prihodke z dne 22.5.1991, pa tudi ne predloga z dne 31.1.1992, ki ju Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine navaja v odločbi z dne 17.3.1992.

Sodišče zato ugotavlja, da so dejanske okoliščine v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene, ker ni listin, ki bi dokazovale, da je davčni organ izvedel postopek tako, kot določa obrtni zakon. V upravnih spisih torej ni listin, iz katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da so podani pogoji za izvedbo postopka po 97. členu obrtnega zakona .

Sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77, v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona) moralo tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 621/92-6
• Sodba U 554/93-6
• Sodba U 162/94-7