Sodba U 394/92-5
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Upravni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:1993:U.394.92.5 |
Evidenčna številka: | VS00268 |
Datum odločbe: | 14.01.1993 |
Področje: | DAVKI |
Institut: | prometni davek - vračilo prometnega davka za uvoženi osebni avtomobil |
Jedro
Uvoženi osebni avtomobil, vložen kot kapitalski vložek, ni oproščen plačila prometnega davka.
Izrek
Tožba se zavrne.
Obrazložitev
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Carinarnice, s katero je bil zavrnjen njen zahtevek na vračilo prometnega davka za uvožen osebni avto s katalizatorjem, vložen kot kapitalski vložek tuje osebe v domačo pravno osebo. V obrazložitvi navaja, da se sicer prometni davek ne plačuje od opreme, ki se šteje kot kapitalski vložek, vendar se za opremo po izrecni določbi 3. odstavka 10. člena zakona o prometnem davku (ZPD - Uradni list RS, št. 4/92) ne štejejo osebni avtomobili. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe marialnega prava. V obrazložitvi navaja, da v primeru vlaganja tujca ne gre za promet blaga, ker manjka plačilo blaga. Zato meni, da v tem primeru ni mogoče uporabiti zakona o prometnem davku. Zaradi odmere davka se je bistveno zmanjšala vrednost vloženih sredstev soustanovitelja podjetja in ekonomika poslovanja, zaradi česar je podjetje prenehalo z opravljanjem dejavnosti. Mesečni izpad dohodka znaša najmanj 2.000.000,00 SIT, izgubo tržne pozicije pa tožeča stranka mesečno vrednoti na 1.000.000,00 SIT. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in odloči o stvari tako, da ugodi zahtevku tožeče stranke in ji obenem prizna odškodnino v znesku 9.000.000,00 SIT.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi gre za vračilo prometnega davka za uvožen osebni avtomobil, ki je bil vložen kot kapitalski vložek tuje osebe v domačo pravno osebo. Tako ugotovljeno dejansko stanje tožeča stranka ne osporava, zatrjuje le, da v primeru takšnega uvoza ne gre za promet blaga, zaradi česar ni mogoča uporaba zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92). Toda takšno stališče nima opore v citiranem zakonu, saj se po določbi 5. člena šteje za promet proizvodov tudi uvoz proizvodov namenjenih za končno potrošnjo. Osebni avtomobil je nedvomno proizvod, ki je namenjen za končno potrošnjo. Zato sta oba upravna organa izpodbijano odločbo utemeljeno oprla na citirani zakon. Čeprav je bil uvoženi osebni avtomobil vložen kot kapitalski vložek tuje osebe v domačo pravno osebo, tožena stranka pravilno zaključuje, da ni oproščen plačila prometnega davka. Po izrecni določbi 3. odstavka 10. člena citiranega zakona se namreč osebni avtomobili ne štejejo za opremo, za katero se ne plača davek od prometa proizvodov (19. točka 2. odstavka 18. člena zakona). Zahtevek tožeče stranke je bil zato utemeljeno zavrnjen.
Uveljavljana tožbena razloga iz 1. in 3. točke 1. odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih torej nista podana. Neutemeljeno tožbo je zato sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena cit. zakona, ki ga je skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 22.08.2009