Sodba U 716/92

Jedro

Zavrnitev, ker je tožnica zaposlena in živi v tujini in dejansko ne živi v R Sloveniji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, ki jo je tožnica vložila pri Oddelku za notranje zadeve občine. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbe 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožena stranka navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je imela tožnica sicer prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji na dan 23.12.1990, da pa dejansko živi v tujini, kamor je že leta 1969 odšla iz Republike Srbije. Ker tožnica v Republiki Sloveniji dejansko ne živi, po mnenju tožene stranke ne izpolnjuje enega izmed temeljnih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po 40. členu navedenega zakona. Zato je tožena stranka zavrnila njeno vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.

Tožnica v tožbi navaja, da ima prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji že več kot 20 let, pa tudi vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije je pravočasno vložila. Tako nedvomno izpolnjuje dva v zakonu določena pogoja. Prav tako izpolnjuje tudi tretji v zakonu določen pogoj, to je dejstvo dejanskega prebivanja v Republiki Sloveniji. To dejstvo je razvidno iz številnih okoliščin, ki jih tožena stranka ni hotela upoštevati. Dne 28.8.1971 se je poročila s slovenskim državljanom, s katerim je še sedaj poročena. Z njim je v letu 1977 kupila nedograjeno stanovanjsko hišo v Sloveniji, ki sta jo nato dogradila in se v letu 1982 vanjo vselila. Med tem se jima je rodila hčerka, ki je sedaj študentka Tehnične fakultete v Mariboru. V Sloveniji si je ustvarila družino in zgradila dom, in to vse z namenom, da se v Sloveniji stalno naseli, ne glede na to, da je na začasnem delu v tujini, kot so to številni drugi državljani Republike Slovenije. V Sloveniji je njeno središče življenjskih razmerij in kraj, s katerim je trdno in tesno povezana. V Sloveniji ima družino in premoženje - stanovanje, ki ga tudi redno uporablja. Njeno bivanje v tujini je začasne narave in je vezano zgolj na zaposlitev in dejstvo, da je tudi mož na začasnem delu v tujini. Njeno pravo domovališče pa je v Sloveniji, natančneje v ... , kjer si je z namenom stalnega prebivanja zgradila dom in ustvarila družino. Izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva, ne le po 40. členu navedenega zakona, ampak tudi po 12. členu navedenega zakona. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje zakonitega pogoja za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih (tožničina vloga za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije z dne 25.11.1991 (dopis Oddelka za notranje zadeve občine toženi stranki z dne 2.12.1991; dopis istega organa toženi stranki z dne 18.5.1992). Po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS - Uradni list RS, št. 1/91 in 30/91-I), na katerega se tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno sklicuje, pridobi državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. Tožnica kot državljanka druge republike namreč v Republiki Sloveniji dejansko ne živi, kar izhaja iz navedenih podatkov in listin v upravnih spisih in iz njenih navedb v tožbi. Zato je po presoji sodišča tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno odločila, ko ni ugodila tožničini vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

Sodišče pojasnjuje tožnici, da njene tožbene navedbe o poroki z državljanom Republike Slovenije in o tem, da si je z namenom, da se v Republiki Sloveniji naseli, kupila tudi stanovanjsko hišo, ne morejo vplivati na navedeno odločitev tožene stranke, ki ima oporo v citirani določbi zakona.

Glede na tožničino tožbeno navedbo o izpolnjevanju pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po 12. členu navedenega zakona sodišče pojasnjuje tožnici, da lahko vlogo po navedenem členu citiranega zakona vloži pri pristojnem organu kadarkoli, saj ta vloga ni vezana na zakonski rok.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) začasno smiselno uporablja kot republiški predpis.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 756/92
• Sodba U 965/92
• Sodba U 1097/92