Sodba U 328/92-4
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Upravni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:1993:U.328.92.4 |
| Evidenčna številka: | VS00258 |
| Datum odločbe: | 28.01.1993 |
| Področje: | ZEMLJIŠKI KATASTER |
| Institut: | parcelacija - stranka za vložitev predloga |
Jedro
Za vložitev predloga za parcelacijo stavbnega zemljišča je legitimiran lastnik oziroma uporabnik zemljišča.
Izrek
Tožba se zavrne.
Obrazložitev
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila sklep prvostopnega organa z dne 18.10.1991, s katerim je bila "zavrnjena" zahteva tožnikov za parcelacijo parcele št. 453/1. O zadevi je sama odločila in je zahtevo tožnikov za parcelacijo zavrgla. V obrazložitvi navaja, da je iz zemljiškoknjižnega izpiska št. 2697/92 z dne 13.4.1992 razvidno, da je za parcelo št. 453/1 vpisana družbena lastnina, na kateri imata pravico uporabe..., medtem ko so tožniki vložili le predlog za vknjižbo pravice uporabe do 1/4. Parcelacijo zemljišča v družbeni lastnini lahko zahteva le upravljalec zemljišč in ne tudi prejšnji lastnik (14. člen zakona o stavbnih zemljiščih, Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89). Ker je zahtevo za parcelacijo vložila neupravičena oseba, ni bilo pogojev za meritorno obravnavo vložene zahteve in je iz tega razloga moral organ druge stopnje vloženo zahtevo zavreči.
Tožniki v tožbi navajajo, da so na podlagi sklenjenih kupoprodajnih pogodb pridobili lastninsko pravico na stanovanjski hiši, stoječi na parceli št. 453/2, vpisani pri vložni številki 238. Ob sklepanju pogodbe z je bilo ugotovljeno, da kot funkcionalno zemljišče ni določen del parcele št.453/1, čeprav gre za tisti del parcele, ki je od ostale parcele ločen z ograjo in se nahaja ob stanovanjski hiši. Na tem zemljišču se nahaja gnojna jama in je nujno potrebno za uporabo hiše. Z odločbo Uprave za urbanizem občine je na predlog tožnikov ograjeni del parcele št.453/1 v izmeri cca 400 m2 bil določen kot funkcionalno zemljišče k hiši. Zato so tožniki kot lastniki stavbe upravičeni predlagatelji parcelacije. Predlagajo, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.
V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da tožniki na parceli št.453/1 nimajo pravice uporabe niti lastninske pravice. Določitev funkcionalnega zemljišča na tujem zemljišču pa ni mogoča (46. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list SRS, št. 18/84, 29/86, 26/90). Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Po določbi 2. odstavka 26. člena zakona o zemljiškem katastru (ZZK - Uradni list SRS, št. 16/74, 72/86) se spremembe glede posestne meje ugotovijo in izvedejo v zemljiško-katastrskem oparatu na zahtevo lastnika oziroma uporabnika ali po sklepu sodišča oziroma po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa. Tožniki ne osporavajo dejanske ugotovitve, da je za parcelo št. 453/1 vpisana družbena lastnina, na kateri imata vknjiženo pravico uporabe ... in .... Na zemljišču parcela št. 453/1 tožniki torej niso izkazali pravice uporabe niti lastninske pravice. Zato iz tega razloga niso upravičeni predlagatelji za predlagano parcelacijo. Zmotno je stališče tožnikov, da jim aktivno legitimacijo za zahtevano parcelacijo parcele št. 453/1, daje lastninska pravica na stavbi, stoječi na sosednji parceli in odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k tej stavbi z dne 12.9.1991. Po že citirani določbi zakona namreč gre to upravičenje le lastniku zemljišča oziroma imetniku pravice uporabe.
Zahteva tožnikov za parcelacijo parcele št. 453/1 je bila torej pravilno zavržena iz zgoraj navedenega razloga in ne iz razlogov, kot jih navaja tožena stranka. Stavbno zemljišče, ki je postalo družbena lastnina, namreč ne uživa več posebnega varstva določenega s 14. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89) na kar tožena stranka opira izpodbijano odločbo. Z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U I-105/91 z dne 23.4.1992 (Uradni list RS, št. 24/92 z dne 22.5.1992) so bile razveljavljene določbe 9. do 28. člena zakona o stavbnih zemljiščih. Ker ima navedena odločba učinek po 414. členu Ustave iz leta 1974, določba 14. člena zakona o stavbnih zemljiščih ne more biti več pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi, saj do objave odločbe ustavnega sodišča ni bilo o zadevi pravnomočno odločeno.
Izpodbijana odločba je torej zakonita. Zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 22.08.2009
