Sodba U 362/92-6

Jedro

Vrnitev nepremičnin na podlagi sporazumne razveljavitve darilne pogodbe zaradi nehvaležnosti ni darilo, temveč prenehanje pravne podlage.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiške uprave za družbene prihodke z dne 30.3.1992.

Obrazložitev

Z darilno pogodbo z dne 4.12.1990 je tožnik podaril hčerki polovico nepremičnin pripisanih k vl. št. 927. Po sklepu z dne 6.12.1991 Temeljnega sodišča v ..., enote v ..., je bila lastninska pravica vknjižena na obdarovanko. Dne 12.12.1991 sta stranki sklenili sporazum o razveljavitvi darilne pogodbe zaradi spremenjenih razmer. V dodatku k sporazumu z dne 14.1.1992 sta ugotovili, da je bila darilna pogodba razveljavljena zaradi spora in velike nehvaležnosti obdarjenke. Po napovedi za odmero davka z dne 25.12.1991, ki jo je vložil tožnik, je prvostopni upravni organ dne 10.2.1992 izdal odločbo, s katero je odmeril davek v znesku 151.182 SIT. Ugotovil je, da je tožnik v napovedi za odmero davka navedel vrednost darila v znesku 45.000 DEM, ki jo je uprava za družbene prihodke preračunala v tolarsko protivrednost. Davek od daril je bil odmerjen po 3. do 13. členu zakona o davkih občanov, upoštevan pa je bil tudi odlok o darilih občanov občine Kranj (Uradni list RS, št. 17/91).

V pritožbi zoper takšno odločbo je tožnik navajal, da je bil davek odmerjen na podlagi sporazuma, s katerim pa je bilo samo vzpostavljeno prejšnje stanje. Prejšnja darilna pogodba je bila sporazumno razveljavljena zaradi nehvaležnosti obdarjenke. Pri tem ne gre za pravni promet nepremičnin. Obdarjenka je s sporazumom soglašala.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pritožbo zavrnila in ugotovila, da je zavezanec plačila davka na darila po 3. členu zakona o davkih občanov tisti občan, ki dobi v dar premoženje. Pri tem je upoštevati določbe 8., 9. in 10. člena zakona o davkih občanov. Iz teh je ugotoviti, da tožnika ni mogoče oprostiti plačila davka od darila.

V tožbi je tožnik ponovil navedbe iz pritožbe in navajal, da je s hčerko sklenil sporazum o razveljavitvi darilne pogodbe, zaradi česar premoženja ni pridobil. S sporazumom med strankama je bilo vzpostavljeno prejšnje stanje zaradi spremenjenih okoliščin in velike nehvaležnosti obdarjenke. S sporazumom je obdarjenka soglašala. Zakon o davkih občanov tožena stranka napačno razlaga.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Promet nepremičnin ureja zakon o davkih na promet nepremičnin (ZDPN - Uradni list RS, št. 47/90), ki v 1. odstavku 2. člena določa, da se za promet nepremičnin po tem zakonu šteje odplačni prenos lastninske pravice. Ni sporno, to pa potrjujejo upravnemu spisu predložene dokazne listine, da sta s sporazumom o razveljavitvi darilne pogodbe in dodatkom stranki želeli, da tožnik dobi nazaj nepremičnine, ki jih je daroval hčerki. Ker ne gre za odplačni prenos nepremičnin, pravni temelj je darilna pogodba, je za odločitev pomembna vsebina zakona o davkih občanov (ZDO - Uradni list RS, št. 8/91, prečiščeno besedilo). Ta v zvezi z davkom na dediščine in darila v 1. odstavku 3. člena določa, da je zavezanec za davek na darila občan, ki v Republiki Sloveniji dobi v dar premoženje. Glede na takšno vsebino zakona je za odločitev v tem sporu bistveno, ali je tožniku njegova hčerka darovala premoženje, ki ga je pridobila od njega z darilno pogodbo z dne 14.12.1990, ali gre torej za nov pravni posel, ali pa za prenehanje prvega pravnega posla.

Darilno pogodbo je mogoče preklicati tudi zaradi nehvaležnosti obdarjenca ali zaradi nujnih potreb darovalca. V takšnem primeru gre za prenehanje poslovnega namena pri pravnem poslu. S prenehanjem namena se šteje, da je prenehal pravni temelj, torej pogodba. Iz dokaznih listin v upravnem spisu je sklepati, da sta tožnik in njegova hčerka 12.12.1991 in 14.1.1992 sklenila sporazum, da razveljavita darilno pogodbo. Stranki sta sicer v navedenih dogovorih uporabili pojem "razveljavitev darilne pogodbe", kar bi kazalo na uporabo 111. in 112. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/89) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I). Vendar pa je treba ugotoviti, da ne gre za razveljavitev pogodbe po 111. členu zakona o obligacijskih razmerjih, ker ni dokazano in kar se tudi ne zatrjuje, da bi naj imela darilna pogodba napake, ki jih navaja to zakonito določilo. Po mnenju sodišča je glede na prej obrazloženo sklepati, da je dejansko odpadla pravna podlaga, na osnovi katere je tožnik podaril svoji hčerki polovico nepremičnine (4. odstavek 210. člena ZOR). Tako med tožnikom in njegovo hčerko ni bila sklenjena nova darilna pogodba, s katero bi hčerka podarila (vrnila) očetu svoje nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo, temveč sta se stranki le dogovorili, da odpade pravni temelj, to je darilna pogodba za pridobitev lastninske pravice na navedenih nepremičninah.

Po obrazloženem sodišče ugotavlja, da ne gre za darilo med strankama, da torej tožnik na podlagi 1. odstavka 3. člena zakona o davkih občanov (ZDO) ni pridobil premoženja v dar, temveč da je le pozneje odpadel pravni naslov, to je darilna pogodba, na podlagi katere je tožnikova hčerka postala lastnica navedenih nepremičnin. Tožnik torej ne more biti zavezanec davka na podlagi zakona o davkih občanov. Zaradi tega je moralo sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77, v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona) izpodbijano odločbo odpraviti.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep CDn 65/2013
• UPRS Sodba I U 1898/2019-43
• Sodba II Ips 560/2005