<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba U 230/92

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1993:U.230.92
Evidenčna številka:VS00242
Datum odločbe:23.01.1993
Področje:DRŽAVLJANSTVO
Institut:pridobitev državljanstva

Jedro

Za pridobitev državljanstva ni izpolnjen pogoj stalnega prebivališča v RS na dan 23.12.1990.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se tožničini prošnji za pridobitev državljanstva Republike Slovenije ne ugodi. Ugotovila je, da tožnica na dan plebiscita dne 23.12.1990 ni imela prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Slovenji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

Tožnica v tožbi navaja, da že šesto leto stanuje kot podnajemnica v enosobnem stanovanju, katerega lastnica je nikoli ni hotela za stalno prijaviti, zato je na občini ves čas prijavljena le začasno. Stalno prebivališče ima v drugi republiki bivše SFRJ.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga sodišču, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92). Tožena stranka pravilno ugotavlja, da na tej pravni podlagi pridobi državljanstvo Republike Slovenije državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, to je 23.12.1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena oba predpisana pogoja.

Pravilna je ugotovitev tožene stranke, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva na podlagi 1. odstavka 40. člena citiranega zakona, ker na dan plebiscita ni imela prijavljenega stalnega prebivališča. Da je imela tožnica v Republiki Sloveniji le začasno prebivališče tudi sama navaja tako v vlogi za pridobitev državljanstva kot tudi v tožbi, pri čemer razlogi, zakaj tožnica ni imela prijavljenega stalnega prebivališča, niso pomembni in ne morejo vplivati na odločitev o stvari.

Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba zakonita, je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije smiselno uporablja kot republiški predpis.


Zveza:

ZDRS člen 40, 40/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNDAx