<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba II Ips 382/92

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.382.92
Evidenčna številka:VS00185
Datum odločbe:06.01.1993
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - revizija - darilna pogodba - predmet - priposestvovanje - dobrovernost

Jedro

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bilo v zapuščinskem postopku po pok. materi pravdnih strank na naroku dne 20.5.1963 v prisotnosti tožnice ugotovljeno, da v zapuščino spada le 1/2 sporne parcele. Ta ugotovitev je bila povzeta v sklep o dedovanju. V popravnem sklepu o dedovanju pa je bila odrejena vknjižba lastninske pravice na tožnico le glede 1/2 sporne parcele. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, se revizijsko sodišče strinja s presojo, da zatrjevana tožničina posest celotne sporne parcele ni bila dobroverna.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, da se ugotovi, da je sama izključna lastnica nepremičnine, ter da se toženi stranki naloži izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi smiselno zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter sodbi sodišča prve in druge stopnje tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi. V reviziji vztraja pri trditvi, da je toženka z darilno pogodbo, prenesla na pok. mater pravdnih strank vsa zemljišča, ki jih je dobila po upravni odločbi vključno s sporno parcelo. Pok.mati je zato nemoteno to sporno parcelo uživala do svoje smrti, po materini smrti pa je tožnica sekala drva in les po vsej parceli. V zapuščniskem postopku po materi sta se tožnica in toženka dogovorili z dednim dogovorom, da tožnica dobi vse toženkine nepremičnine. Razlog za to so bili otroški dokladi za toženkini hčerki. Kot prava neuka stranka je ob izdaji popravnega sklepa o dedovanju, razumela, da se ji vknjižuje še preostala polovica sporne parcele. Poleg tega je bila kot lastnica vpisana pri GG - logarjih. Tudi priče so to potrdile. Zato je sodišče sklepalo napak, da ni bila v dobri veri. Toženka se je za sporno parcelo začela zanimati šele, ko so začeli opravljati nove geometerske izmere.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odst. 390. čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Določila zakonov bivše SFRJ, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, so uporabljena na podlagi Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 1/91-I).

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je toženka z darilno pogodbo, sklenjeno leta 1955, pok.materi pravdnih strank podarila (le) svoj polovični solastninski delež nepremičnin, ne pa tudi svojega, v tej pravdi spornega, solastninskega deleža parcele. Nadalje iz dejanskih ugotovitev sodišča prve in druge stopnje izhaja, da je bilo v zapuščinskem postopku po pok.materi pravdnih strank odločeno le o njenem - materinem solastninskem deležu sporne parcele. Teh za revidentko še vedno spornih dejanskih ugotovitev z revizijo ni moč izpodbijati, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst.385.čl.ZPP). Revizijskih trditev o tem, da so bile predmet že omenjene darilne pogodbe vsa zemljišča, ki jih je toženka dobila po upravni odločbi, tako ni moč presojati. Iz istega razloga so v revizijskem postopku neupoštevne tudi trditve, da je tožnica pridobila vse toženkine nepremičnine z dednim dogovorom. Sodišči prve in druge stopnje sta nadalje ugotovili, da je bilo v zapuščinskem postopku po pok.materi pravdnih strank na naroku dne 20.5.1963 v prisotnosti tožnice ugotovljeno, da v zapuščino spada le 1/2 sporne parcele. Ta ugotovitev je bila povzeta v sklep o dedovanju. V popravnem sklepu o dedovanju, pa je bila odrejena vknjižba lastninske pravice na tožnico le glede 1/2 sporne parcele. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, se revizijsko sodišče strinja s presojo, da zatrjevana tožničina posest celotne sporne parcele ni bila dobroverna. Zato je tudi pridobitev lastninske pravice na spornem toženkinem solastninskem deležu s priposestvovanjem izključena (prim. p.p.1460. paragrafa Občnega državljanskega zakonika - priposestvovanje naj bi se začelo pred uveljavitvijo Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR - in 28.čl.ZTLR, Ur.l.SFRJ 6/80 - 36/90).

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).


Zveza:

ZPP (1977) člen 385, 385/3. ZTLR člen 28.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMzQ0