Sodba I Ips 10/93

Jedro

V izreku sodbe navedeni očitki niso niti časovno niti krajevno opredeljeni, tako da kaznivo dejanje sploh ni opisano.

Izrek

Zahtevi javnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba spremeni tako, da se obs. iz razloga po 1. točki 350. člena ZKP o p r o s t i o b t o ž b e , da je kot zagrizen nasprotnik OF sodeloval pri organiziranju BG na ta način, da je z agitacijo in propagando podpiral domobranstvo na škodo OF, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje po 14. členu UVS.

Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Vojaško sodišče ljubljanskega vojnega področja je s sodbo, navedeno v uvodu, spoznalo obtoženca za krivega kaznivega dejanja po 14. členu uredbe o vojaških sodiščih in ga po 16. členu te uredbe obsodilo na kazen omejitve svobode s prisilnim delom za dobo pol leta, na izgubo državljanskih in častnih pravic za dobo treh let ter na zaplembo imovine v znesku 10.000 din, poleg tega pa je bilo po 17. členu UVS še odločeno, da se obsojencu všteje v kazen prestani zapor in preiskovalni zapor od 21.5. do 23.7.1945. Sodba je postala izvršljiva in je bila tudi vpisana v kazensko evidenco. S sklepom Vojaškega sodišča ljubljanskega vojaškega področja z dne 5.8.1945, opr. št. I je bilo izrečeno, da se obsojencu na podlagi obče amnestije in pomilostitve z dne 3.8.1945 kazen odvzema prostosti s prisilnim delom, kolikor še ni prestana, oprosti. S sklepom Prezidija narodne Skupščine FNRJ z dne 11.2.1947, opr. št. 16847/46 se je obsojencu kazen izgube državljanstva in častnih pravic delno oprostila in zamenjala s kaznijo izgube državljanskih pravic za dobo 18 mesecev, izrečena kazen zaplembe premoženja v znesku 10.000 din pa se je tudi delno oprostila in znižala na 6.000 din.

Javni tožilec Republike Slovenije v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja, da je bila s pravnomočno sodbo, navedeno v uvodu, kršena določba 14. člena uredbe o vojaških sodiščih in to na način, kot je predviden v 1. točki 365. člena ZKP. Podrejeno še uveljavlja, da se sodbi more očitati tudi nasprotje med izrekom in njenimi razlogi, kar tudi pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP. Predlaga, naj se pravnomočna sodba spremeni tako, da se obsojenec iz razloga po 1. točki 350. člena ZKP oprosti obtožbe oziroma naj se odloči o utemeljenosti podrejenega dela zahteve.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Zahtevi za varstvo zakonitosti je treba pritrditi, ko uveljavlja, da se obsojencu sploh ne očita nobeno konkretno dejanje. Ne samo, da v izreku sodbe navedeni očitki niso niti časovno niti krajevno opredeljeni, ampak z njimi tudi sploh ni prikazano nobeno dejanje. Namreč, z navajanjem, da je obsojenec sodeloval pri organiziranju bele garde in z agitacijo ter propagando podpiral domobranstvo na škodo OF, so v bistvu ponovljene samo abstraktne ocene dejanja, na način, kakor sam zakon določa dejanja kot kazniva dejanja. Upravičenost takih očitkov bi bilo mogoče oceniti le, če bi se vedelo, kaj je obsojenec pravzaprav konkretnega storil ali opustil. Tako dejanje pa v izreku pravnomočne sodbe sploh ni opisano in je zato treba ugotoviti, da obsojenec ni storil nobenega dejanja, iz katerega bi izhajali znaki kaznivega dejanja. Ali, navajanje samo abstraktnih pojmov, ki so enaki ali podobni znakom kaznivega dejanja po 14. členu uredbe o vojaških sodiščih, je zgolj pravna ocena, sprejeta brez povezave z dejstvi. Zahteva za varstvo zakonitosti zato tudi utemeljeno uveljavlja, da je s tako obsodbo bila kršena določba 14. člena uredbe o vojaških sodiščih. Po določbah sedaj veljavnega zakona se to šteje za kršitev kazenskega zakona po 1. točki 365. člena ZKP, se pravi za kršitev v vprašanju, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje. Glede na utemeljeno sklicevanje zahteve na tako kršitev je senat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zahtevi tudi ugodil in v skladu z določbo 1. odstavka 422. člena ZKP pravnomočno sodbo spremenil tako, da je obsojenca iz razloga po 1. točki 350. člena ZKP, to je iz razloga, ker ni kaznivega dejanja, oprostil obtožbe.

Očitek v izreku pravnomočne sodbe, da je obsojenec "zagrizen nasprotnik OF", bi bil nepomemben tudi v primeru, če bi bilo v ostalem izvršitveno dejanje dovolj konkretno opisano, saj iz takega očitka ni mogoče sklepati o obstoju znakov kaznivega dejanja. Očitek tudi ne more biti pomemben za zatrjevanje naklepne krivde, saj se naklep lahko ugotavlja le iz zavesti in volje v razmerju do storjenega dejanja, ne pa na podlagi nekakšne splošne politične usmerjenosti. Seveda je enako kot ta očitek iz izreka popolnoma nepomembna tudi vsebinsko drugačna obrazložitev izpodbijane pravnomočne sodbe, ko navaja, da "... sodišče se ni moglo prepričati o kaki posebni strupeni propagandi proti OF", da so bili "...vsi trije njegovi sinovi, kakor tudi njegov zet aktivni domobranci", in da je obsojenec spadal v grupo "...idejnih nasprotnikov OF, ki sicer niso sodelovali v aktivni borbi proti njej, ampak so hoteli ostali ljudje čistih rok" in podobno. Izvajanje zahteve za varstvo zakonitosti, da je zaradi nasprotja med izrekom in razlogi sodbe podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP, ni sprejemljivo, saj nasprotje v delih izreka in razlogov, ki so pravno brezpredmetni, ne more pomeniti take kršitve. Sicer pa se izpodbijani pravnomočni sodbi more očitati samo kršitev tistih določb kazenskega postopka, ki so bile v veljavi v času njenega izrekanja. V 28. členu UVS je res bilo določeno, da mora vojaško sodišče izdati pisno sodbo in da mora ta vsebovati tako dispozitivni del kakor tudi obrazložitev, vendar pa nikjer ni bilo predpisano, da bi nasprotja med navedenima sestavnima deloma pisne sodbe že pomenila kršitev kazenskega postopka, še posebej ne v takem primeru, ko gre za pravno nepomembne navedbe. Tako se pokaže, da je sklicevanje zahteve na bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je sicer glede na spremembo sodbe iz obsodilne v oprostilno popolnoma odveč, tudi pravno neutemeljeno.

Glede na to, da je bil obsojenec z ugoditvijo zahtevi za varstvo zakonitosti oproščen obtožbe, je bilo treba v skladu s 1. odtavkom 99. člena ZKP še odločiti, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 318/2003
• Sodba I Ips 186/2004
• Sodba I Ips 212/2001