<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba U 618/92

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1993:U.618.92
Evidenčna številka:VS00152
Datum odločbe:07.01.1993
Področje:DRŽAVLJANSTVO
Institut:pridobitev državljanstva

Jedro

Zavrnitev, ker tožnica dela in živi v tujini in dejansko ne živi v Republiki Sloveniji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožničini vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, ki jo je tožnica vložila pri občinskemu organu za notranje zadeve. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbe 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožena stranka navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnica v Sloveniji ni nikoli dejansko živela. Stalno prbivališče v Republiki Sloveniji je prijavila ......ter še isti dan prijavila tudi odhod v tujino za daljši čas od treh mesecev. Glede na to, da tožnica ne živi v Sloveniji, po mnenju tožene stranke ni izpolnjen eden izmed pogojev navedenega člena citiranega zakona in njeni vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije tožena stranka ni mogla ugoditi.

Tožnica v tožbi navaja, da je prijavila stalno prebivališče dne ...., kjer še danes prebiva in živi. Res pa je, da se je nahajala na začasnem delu v tujini, kar pa ne pomeni, da je to ovira, ki bi izključevala pravico do pridobitve državljanstva Republike Slovenije, za katero je zaprosila. Želi se za stalno vrniti v Slovenijo, kjer bi živela v svoji hiši, ki jo je kupila leta ..... Delo v tujini, to je začasna odsotnost zaradi dela, pa ne more biti ovira, da se ne bi ugodilo njeni vlogi, saj je glede na 10 letno bivanje v prejšnji SR Sloveniji državljanstvo pridobila z naturalizacijo. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo, pri čemer naj se njeni stroški v upravnem sporu naložijo v plačilo toženi stranki.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi iz razlogov, ki so razvidni iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje zakonitega pogoja za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih. Po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS - Uradni list RS, št. 1/91 in 30/91-I), na katerega se tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno sklicuje, pridobi državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije z dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. Tožnica kot državljanka druge republike, namreč v Republiki Sloveniji dejansko ne živi, kar izhaja iz navedenih podatkov in listin v upravnih spisih in iz njenih navedb v tožbi. Zato je po presoji sodišča tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno odločila, ko ni ugodila tožničini vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

Sodišče pojasnjuje tožnici, da njene tožbene navedbe o lastni hiši v Sloveniji in o tem, da se želi za stalno vrniti v, kjer bi živela v tej hiši, ne morejo vplivati na navedeno odločitev tožene stranke, ki ima oporo v citirani določbi zakona.

Glede na tožničino tožbeno navedbo v zvezi z naturalizacijo pa sodišče pojasnjuje tožnici, da lahko, kolikor izpolnjuje pogoje 10. člena citiranega zakona o redni naturalizaciji, vloži prošnjo pri pristojnem organu.

Ne glede na to, da tožnica s tožbo ni uspela, ji sodišče, glede na njen predlog, naj se njeni stroški v upravnem sporu naložijo v plačilo toženi stranki, pojasnjuje, da v upravnih sporih vsaka stranka trpi svoje stroške (61. člen zakona o upravnih sporih - ZUS). Ker je torej izpodbijana odločba zakonita je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS, ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) začasno smiselno uporablja kot republiški predpis.


Zveza:

ZDRS člen 40, 40/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMzEx