<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba II Ips 438/92

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.438.92
Evidenčna številka:VS00013
Datum odločbe:13.01.1993
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Jedro

V 2. odstavku 389. člena ZPP je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Če je sodišče reviziji ugodilo in razveljavilo odločbi, ki sta bili predmet obnovitvenega postopka, tožnik glede revizije v zvezi z obnovo postopka več nima pravnega interesa. Revizijo je treba zavreči (392. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razvezo pogodbe z dne 6.9.1983, ki so jo pogodbene stranke imenovale izročilna pogodba in pogodba za slučaj smrti, in na ugotovitev, da imata tožnica in njena hčerka služnostno pravico dosmrtnega stanovanja v prizidku stanovanjske hiše. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 15.324,00 SIT. Ugotovilo je, da sta toženca s sporno pogodbo prevzela obveznost, da bosta tožnici in njeni hčerki nudila popolno oskrbo. Vendar je tožnica sama skrbela zase in za duševno prizadeto hčerko. Tako je ravnala po svoji volji. Tožena stranka je bila pripravljena tožnici nuditi dogovorjeno oskrbo, pa je tožnica to odklanjala. Tožnica se je odločila za tožbo, ker sta toženca porušila staro hišo, v kateri je živela tožnica s hčerko. To dejstvo pa ne more biti upošteven razlog za razvezo pogodbe, kajti rušenje je bilo nujno, saj je bila stavba nevarna in neprimerna za bivanje. Podrto stavbo sta toženca nadomestila z novim prizidkom, v katerem tožnica že prebiva. Glede na te ugotovitve je sodišče zavzelo stališče, da ni razlogov za razvezo pogodbe. Za slabe odnose med strankami je odgovorna tožnica sama.

Sodišče druge stopnje je z enakimi razlogi zavrnilo tožničino pritožbo in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, ali pa, da ju razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sklicuje se na pogodbo, s katero je bila dogovorjena popolna oskrba in skupno življenje, česar pa tožena stranka ni izpolnila. Navaja, da so med pravdnima strankama v teku še drugi sodni postopki. Zato skupno življenje ni več mogoče. Tožnica vztraja pri zahtevi, da se pogodba razveže. Na ta način bi tožnica z vrnjenim premoženjem pridobila možnost, da se sama preživlja.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da jo sodišče zavrne in navaja, da je tožnica umrla.

Javni tožilec Republike Slovenije se o reviziji ni izjavil (3. odst. 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožničine revizijske navedbe o tem, da tožena stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti v zvezi z oskrbo tožnice in skupnim bivanjem, so sicer točne, vendar glede na druge ugotovljene okoliščine ne predstavljajo utemeljenega razloga za razvezo pogodbe. Ugotovljeno je namreč tudi, da je bila tožena stranka pripravljena izpolnjevati pogodbene obveznosti, pa je tožnica to odklanjala. Tožnica tudi ni sprejela ponudbe tožene stranke, da bi ji plačevala denarno preživnino (zapisnik o glavni obravnavi dne 22.1.1991 - l.št. 5 spisa). Po drugi strani pa je ugotovljeno, da je tožena stranka izpolnila tisti del svojih pogodbenih obveznosti, na katere tožničino odklonilno stališče ni moglo vplivati. Izplačala je dedne odpravke ostalim tožničinim otrokom in nadomestila prejšnjo popolnoma neprimerno stavbo z novo. Na ta način je tožena stranka v pomembnem delu izpolnila svoje obveznosti in izrazila pripravljenost, da izpolni tudi ostale. Kljub dosedanjemu odklonilnemu stališču tožnice, tožena stranka svojih obveznosti do tožnice in njene hčerke ni rešena in jih bo morala izpolniti, če ji bo tožeča stranka to omogočila. Dokler pa po volji tožeče stranke ne more priti do izpolnitve tistega dela pogodbe, ki se nanaša na njeno oskrbo, tožena stranka tega ne more z uspehom uveljavljati kot razlog za razvezo pogodbe.

Okoliščina, ki jo navaja tožena stranka v revizijskem odgovoru, da je tožnica umrla, je novo dejstvo, ki ga v revizijskem postopku ni mogoče upoštevati. To dejstvo tudi sicer ne more vplivati na presojo pravilnosti prvostopne odločitve, kajti sodišče prve stopnje odloči na podlagi dejanskega stanja, ki obstaja ob koncu glavne obravnave. S pravnimi sredstvi se preizkuša le pravilnost prvostopne odločitve ob upoštevanju tedanjega dejanskega stanja. Ne upoštevajo pa se naknadno nastala dejstva.

Uveljavljani revizijski razlog ni podan. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).


Zveza:

ZD člen 120.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMw==