Sklep I Up 723/2007

Jedro

Če nastanek težko popravljive škode ni izkazan, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. 2. Zahteva tožeče stranke za povračilo stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožnice za izdajo začasne odredbe. Tožnica je zahtevala izdajo sklepa, v katerem bo ugotovljeno, da je ravnateljica šole ..., da se ji omogoči zastopanje šole oziroma opravljanje vseh obveznosti, ki jih ima ravnatelj, še posebej pa vstop v prostore šole, neomejeno gibanje po teh prostorih, neomejen dostop do vse dokumentacije šole ter uporaba službenega telefona in računalnika. Zahtevo je vložila v zvezi u upravnim sporom, v katerem izpodbija odločbo Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, s katero je navedeno ministrstvo imenovalo B.B. za vršilca dolžnosti ravnatelja šole ... od 7.11.2007, do imenovanja ravnatelja. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je tožnici funkcija v.d. ravnatelja potekla.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da zakonski pogoj za izdajo zahtevane začasne odredbe, to je nastanek težko popravljive škode tožeči stranki, ni izpolnjen.

Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izda zahtevano začasno odredbo in toženi stranki naloži plačilo stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožnica je izkazala verjetnost nastanka težko popravljive škode: prenehanje delovnega razmerja, socialno ogroženost, poslabšanje zdravstvenega stanja. Šola ... ji dejansko ne bo mogla zagotoviti druge zaposlitve. Tožnica bo izgubila varnost in ugled, njen otrok ne bo mogel študirati. Njeno zdravstveno stanje se bo poslabšalo. Mandat za ravnateljico ji bo prenehal šele 31.8.2008. Sodišče se ni opredelilo do vseh navedb. Ni tehtalo interesov. Šola sedaj nastopa z dvema zastopnikoma. Zaznamuje stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi v upravnem sporu je možno zahtevati in izdati začasno odredbo. Namenjena je začasnemu varstvu tožeče stranke. V postopku izdaje začasne odredbe sodišče presoja pogoje za njeno izdajo.

V konkretnem primeru je tožnica zahtevala začasno odredbo po določbi 3. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, nadalje ZUS-1). Ta določa, da lahko tožnik iz razlogov iz 2. odstavka istega člena zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Drugi odstavek istega člena pa določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Samo če so navedeni pogoji izpolnjeni sodišče začasno uredi stanje.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča že prvi pogoj, to je nastanek težko popravljive škode za tožnico, v konkretnem primeru ni izkazan. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje presodilo vse tri v zahtevi zatrjevane okoliščine, ki bi pojmovno lahko pomenile težko popravljivo škodo, in to po presoji pritožbenega sodišča pravilno. Tako tožnica ni izkazala verjetnosti izgube redne zaposlitve, saj ji je ta pravica zagotovljena glede na pogodbo o zaposlitvi in anekse. To pa tudi pomeni, da ne bo socialno ogrožena. Pravilna je tudi ocena sodišča prve stopnje da med odločbo, izpodbijano v upravnem sporu in zahtevano začasno ureditev stanja ter morebitnim poslabšanjem tožničinega zdravstvenega stanja ne obstaja pravno upoštevna vzročna zveza. Tožnica svoje zdravstvene težave izrecno veže na ravnanje predstavnikov tožene stranke in svoje konflikte z njimi, te okoliščine, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso v ničemer vezane na izpodbijani upravni akt. Pravilna je tudi ocena, da tožnica ni izkazala, da bi izvršitev izpodbijanega upravnega akta povzročila posledice, zaradi katerih vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča, tudi če bi tožnica s tožbo uspela. Tako posledice ne izhajajo že iz narave spornega pravnega razmerja.

Pritožbeno sodišče glede na navedeno zavrača pritožbene ugovore, v katerih tožnico verjetni nastanek težko popravljive škode zatrjuje z istimi okoliščinami, ki jih je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Tudi ostali pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev. Ni podlage za ugovor, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh navedb tožnice. Sodišče prve stopnje je presodilo vse relevantne navedbe, ki jih je tožnica navajala v zahtevi za izdajo začasne odredbe. Ker že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen, zato sodišču ni bilo potrebno tehtati med interesi tožnice, interesi tožene stranke in interesi javnih koristi.

Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje (do stopnje verjetnosti) je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 72. in 6. odstavkom 32. člena ZUS-1 pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu z določbo 1. odstavka 25. člena ZUS-1, v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 1. odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku, nima pravice do povračila stroškov pritožbenega postopka, ki jih zahteva v pritožbi.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 675/2007
• Sklep I Up 60/2008
• VSRS Sklep I Up 283/2015