<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba U 595/92

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1993:U.595.92
Evidenčna številka:VS10093
Datum odločbe:22.04.1993
Področje:DRŽAVLJANSTVO
Institut:pridobitev državljanstva

Jedro

Vloga ni bila vložena v roku, predpisanem v 40. členu ZDS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla vlogo za pridobitev državljanstva obeh tožnikov in njunih treh otrok, ker vloga ni bila vložena v roku iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur.list RS, št. 1/91-I in 30/91-I - ZDS) in zato ni bilo pogojev za uvedbo postopka za pridobitev državljanstva na tej pravni podlagi.

V tožbi tožnika navajata, da sta stalno prijavljena in živita v Sloveniji nepretrgoma že od leta 1976. V Sloveniji sta bila rojena dva od treh skupnih otrok in prav v Sloveniji sta porabila svoje najboljše delovne sposobnosti, od konca leta 1989 pa je tožnica in od leta 1990 tudi tožnik zaposlena v Avstriji, od koder se redno vračata v kraj stalnega bivanja. Bila sta prepričana, da izpolnjujeta vse pogoje za slovensko državljanstvo, žal pa nista bila seznanjena, da morata vlogo vložiti v šestmesečnem roku. Ker morata vse svoje osebne dokumente zamenjati za dokumente novih držav, državljanstvo Slovenije nujno potrebujeta. Predlagata, da sodišče izpodbijani sklep odpravi. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije pridobi slovensko državljanstvo državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, če vloži vlogo za pridobitev državljanstva v šestih mesecih od uveljavitve zakona. Ker je navedeni zakon začel veljati 25.6.1991, vloga tožečih strank za pridobitev državljanstva na navedeni pravni podlagi pa je bila vložena šele 20.2.1992, kar izhaja iz predloženih upravnih spisov, je v tem primeru očitno, da vloga ni bila vložena v zakonitem roku. Kot pravilno pojasnjuje že tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta, pomeni zamuda takega zakonitega materialnega roka izgubo pravice pridobiti državljanstvo na tej pravni podlagi. Zato v tem primeru ni pomembno, zakaj sta tožnika navedeni rok zamudila in zakaj bi želela pridobiti slovensko državljanstvo.

Izpodbijani sklep je po presoji sodišča zakonit, zato tožnika s tožbo nista mogla uspeti. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).


Zveza:

ZDRS člen 40, 40/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMTI5Mw==