Sklep X Ips 95/2008

Jedro

Ker revident ni opredelil in ni pojasnil vrednosti v reviziji izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, po presoji vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo je tožnik dne 6.2.2008 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe presega 20.000,00 EUR.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in št. 26/07– sklep US) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 29.11.2006 v zvezi z odločbo Ministrstva za gospodarstvo z dne 18.5.2007. Prvostopni upravni organ je z navedeno odločbo za podržavljeno premoženje „A.a. v L.“ upravičencu B.A. določil odškodnino v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, d.d. (v nadaljevanju SOD) v višini 24.046,87 EUR. Ministrstvo za gospodarstvo je ugodilo pritožbi SOD in spremenilo prvostopno odločbo tako, da je določilo odškodnino v znesku 19.991 USD, pritožbo tožnika pa je zavrnilo.

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije pa je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni točki dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela presega 20.000 eurov. Ker je trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije na strani revidenta, bi po presoji vrhovnega sodišča revident moral natančno navesti vrednost izpodbijanega dela in to vrednost tudi obrazložiti oziroma izkazati.

Revident v reviziji navaja, da vrednosti izpodbijanega dela presega 20.000,00 EUR, konkretno pa zneska ne navedene niti ne pojasni. Iz same revizije izhaja, da z njo izpodbija zavrnitev zahteve za denacionalizacijo v obsegu naknadnih dopolnjevanj zahteve, vrednosti tako izpodbijanega dela pa ne opredeli. Ker torej revident ne opredeli in ne pojasni vrednosti v reviziji izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, po presoji vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Vrhovno sodišče sicer še ugotavlja, da pooblaščenka reviziji ni priložila novega pooblastila v smislu drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 – UPB3, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1), niti ni predložila revizije v zadostnem številu izvodov za sodišče, nasprotno stranko in stranko z interesom. Ker pa razlogov, zaradi katerih obravnavana revizija po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ni mogoče odpraviti in je bilo treba revizijo že zaradi tega kot nedovoljeno zavreči, vrhovno sodišče pooblaščenke ni posebej pozivalo, da revizijo dopolni z novim pooblastilom in zadostnim številom izvodov.

Glede na to, da revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep X Ips 161/2008
• Sklep X Ips 732/2008
• Sklep X Ips 680/2008